Ustavne spremembe imunitete brez podpore

Ljubljana - Predlog ustavnega zakona s področja poslanske imunitete, ki bi poklicno imuniteto razširil, nepoklicno pa odpravil, na ustavni komisiji ni dobil potrebne dvotretjinske podpore. Člani komisije namreč niso dosegli soglasja o vprašanju, ali bi iz imunitete izvzeli odškodninsko odgovornost za žaljive obdolžitve in obrekovanja. Komisija bo o današnjem dogajanju poročala državnemu zboru, ki lahko ustavnorevizijski postopek ustavi ali pa se odloči za nov predlog ustavnih sprememb.

Predlagana sprememba 83. člena ustave predvideva, da se procesnopravna (nepoklicna) imuniteta poslanca v celoti odpravi, materialnopravna (poklicna) imuniteta pa se razširi. In sicer tako, da izključuje poleg kazenske tudi odškodninsko odgovornost poslanca in začetek postopka zoper njega za mnenje ali glas, ki ga je izrekel pri opravljanju poslanske funkcije. To pomeni za izrečeno mnenje ali glas ne samo na sejah DZ ali njegovih delovnih teles, temveč širše pri opravljanju poslanske funkcije.

Ko je DZ potrdil začetek postopka ustavnih sprememb, je ustavni komisiji hkrati naložil, naj pri oblikovanju predloga ustavnega zakona preuči, ali bi bilo pri oblikovanju novega besedila 83. člena ustave treba določiti omejitve imunitete za kršitve prepovedi iz 63. člena ustave (ta določa, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k nestrpnosti ter hujskanje k nasilju in vojni).

Na današnji seji komisije sta bila k delovnemu besedilu ustavnega zakona vloženi dve dopolnili. Koalicijski poslanci bi v ustavo zapisali izrecno izključitev imunitete za kršitve 63. člena ustave, v LDS pa bi poleg tega iz imunitete izvzeli tudi odškodninsko odgovornost razžalitve, obrekovanja in žaljive obdolžitve.

Koalicijsko dopolnilo

Strokovna skupina ustavne komisije je obe dopolnili preučila. Kot je pojasnil njen član Igor Kaučič, je pri koalicijskem dopolnilu mogoče doseči kompromis, ki bi ga bilo mogoče tudi strokovno podpreti, čeprav je strokovna skupina ves čas opozarjala, da takšen zapis v ustavi ni potrebe. Nesporno, da je katero koli dejanje iz 63. člena tako močna kršitev ustave, da pretehta nad določbo o poslanski imuniteti, poleg tega pa doslej ni bila praksa, da bi v ustavnih določbah izvzemali člene, kjer bi lahko prihajalo do kolizije. A če večina poslancev meni, da je treba takšno izjemno zaradi jasnosti zapisati, je to tudi za strokovno skupino sprejemljivo.

Kaučič: Mogoče bi bilo posnemati nemško ureditev

Težje pa bi bilo najti kompromis glede dopolnila LDS, po katerem bi bile iz imunitete izvzete razžalitve, obrekovanja in žaljive obdolžitve. Na ta način bi namreč izvzeli celotno odškodninsko odgovornost, zato bi bilo bolje, če bi imuniteto za odškodninsko odgovornost kar v celoti črtali, je pojasnil Kaučič. Mogoče bi bilo sicer posnemati nemško ureditev, po kateri je iz imunitete izvzeta žaljiva obdolžitev, a veliko koristi si od takšne rešitve ni obetati, saj je v praksi izkazala kot neučinkovita.

V LDS proti "enormnemu" širjenju polja delovanja

V LDS so pri svojem predlogu vztrajali, čeprav bi se bili pripravljeni dogovoriti tudi za zoženje te izjeme. Tako bi pristali tudi na nemško ureditev, je pojasnil poslanec LDS Slavko Gaber, ni pa sprejemljivo, da bi si poslanci "enormno" širili polje svojega delovanja. Z upoštevanjem takšne izjeme bi po Gabrovih besedah poslanci dokazali, da mislijo resno z omejevanjem svojih privilegijev. Tako bi se lahko zgodilo, da bi poslanec lahko tožil državljana zaradi žaljive obdolžitve, ta pa za isto dejanje ne bi mogel tožiti poslanca. "Zakaj imamo mi to pravico," se je vprašal poslanec LDS.

Stališču LDS so pritrdili tudi v SD. Miran Potrč je mnenja, da bi bilo glede na delovanje DZ in politično kulturo ustrezno, če odškodninske odgovornosti ne izključijo v celoti. Tako bi morala v primeru, če bi poslanci zlorabljali svojo pravico, obstajati možnost zasebne odškodninske tožbe.

Podprli koalicijsko dopolnilo, doplniloLDS brez podpore

Člani ustavne komisije so nato koalicijsko dopolnilo soglasno podprli, medtem ko dopolnilo LDS ni dobilo zadostne podpore. Koalicijski poslanci so namreč menili, da je njihov predlog zadosten kompromis, na podlagi katerega bi lahko našli soglasje. Predsednik komisije in DZ France Cukjati je nato dal na glasovanje delovno besedilo predloga ustavnega zakona. Zanj je glasovalo 12, proti pa pet poslancev, zato zaradi potrebne dvotretjinske večine predlog ni bil sprejet.

Razprava se je nato vrtela o vprašanju, kakšen sklep naj komisija predloži državnemu zboru: ali naj predlaga ustavitev postopka ali pa naj se državni zbor odloči za nov predlog. Tudi o tem se člani komisije niso mogli zediniti, zato bodo državnemu zboru zgolj posredovali poročilo.

Poslanski "ne" tudi sodnikom z začasnim mandatom

Ustavna komisija v nadaljevanju današnje seje ni podprla vladnega predloga ustavnih sprememb, po katerem bi bili zaradi odpravljanja sodnih zaostankov lahko izvoljeni tudi sodniki z začasnim petletnim mandatom. O predlogu za začetek ustavnorevizijskega postopka bo odločal še državni zbor, ki pa bo zaradi nezadostne podpore med poslanci postopek najverjetneje ustavil.

Vladni predlog ustavnih sprememb predvideva, da bi bili za zagotovitev pravice do sojenj brez nepotrebnega odlašanja lahko izvoljeni tudi sodniki z začasnim mandatom. Predlog za začetek postopka za spremembo ustave z osnutkom ustavnega zakona predvideva nov 129.a člen ustave. Besedilo novega člena predvideva, da so za zagotovitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja lahko izvoljeni sodniki za dobo petih let.

Predlog je predstavil pravosodni minister Lovro Šturm, ki je zagotovil, da sprememba ne bi posegla v ustavno ureditev trajnega sodniška mandata, ki zagotavlja neodvisnost sodnikov. Imenovanje sodnikov za določen čas za dobo petih let bi bila izjema od tega temeljnega načela in bi bila mogoča le, če se ne more zagotoviti pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.