Ustavni pravniki bi na mizo vrnili uvedbo absolutnega glasu

O preferenčnih glasovih še ni soglasja, prihodnji teden pa sledijo nova pogajanja o spremembi meja volilnih okrajev.

Objavljeno
09. september 2019 17.42
Posodobljeno
09. september 2019 17.44
Predsednik republike vztraja pri iskanju takšne rešitve, ki bo s prihodnjih državnozborskih volitev pregnala senco dvoma o njihovi ustavnosti, oziroma to senco vsaj zmanjšala na minimum. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Politika še vedno tehta med možnostma, s katerima bi odpravili neustavnost dela volilne zakonodaje. Ob novem risanju volilnih okrajev preigrava tudi uvedbo prednostnega glasu. Nagiba se k relativnemu glasu, čeprav je absolutni bolj v duhu ustave.

V državni zbor naj bi do konca leta poslali tisti predlog, za katerega bodo nabrali zadostno večino glasov. Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič je na posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju ocenil, da bi bil relativni glas sprejemljiv le, če bi bil obvezen. Volivec bi ob listi moral obkrožiti še kandidata.

Medtem neobvezni relativni glas zagovarjajo v SAB, SMC in LMŠ, v SD so odprti za več rešitev, v SDS vztrajajo pri prenovi volilnega sistema, saj so prepričani, da jim volivci nezadovoljstvo nad trenutno ureditvijo sporočajo z manj kot polovično udeležbo na vsakokratnih volitvah.

Ustavni pravniki se strinjajo, da je najmanj ustavno sporna rešitev uvedba absolutnega, obveznega glasu z načelom domicila; torej da kandidat biva v enoti, kjer se poteguje za izvolitev.

Različne vrste prednostnih glasov:
  • absolutni (izvoljeni so le kandidati z liste, ki so prejeli največ prednostnih glasov)
  • relativni (prednostni glasovi se upoštevajo le, če njihovo število preseže določen prag)
  • obvezni (volivec mora poleg oddaje glasu za listo označiti tudi kandidata, ki mu daje prednost pred ostalimi)
  • neobvezni/fakultativni (obvezna je le izbira liste, oddaja prednostnega glasu pa je dodatna možnost, ki jo volivci lahko izkoristijo)


image
Minister Medved meni, da je predlog o uvedbi relativnega preferenčnega glasu vendarle napredek v primerjavi z zdajšnjo ureditvijo, saj volivcem zagotavlja močnejši glas in personalizacijo volitev. FOTO: Blaž Samec/Delo
Minister Rudi Medved, ki je skrbnik volilne zakonodaje, je spomnil, da so sprva pripravili predlog za uvedbo absolutnega preferenčnega glasu, za katero pa politika ni imela posluha. Ocenil je, da slovenski volivci na evropskih volitvah dokazujejo, da želijo imeti preferenčni glas, saj ga je denimo letos izkoristilo do 86 odstotkov volivec. Prihodnji teden se bodo predstavniki strank znova pogajali o novih mejah volilnih okrajev.

Sam ne navija za nobeno rešitev, ampak bo predlagal tisto, ki se ji bo obetala dovolj velika podpora.