Tiskane izdaje
Ljubljana − Ustavno sodišče je dopustilo referendum o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki pravice istospolnih parov izenačuje s pravicami raznospolnih parov, so sporočili z ustavnega sodišča.
Ustavno sodišče je v postopku za odločitev v sporu o dopustnosti referenduma, začetem z zahtevo predlagateljev referenduma Metke Zevnik in Aleša Primca, odločilo, da se razveljavi sklep državnega zbora o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o zakonski noveli.
Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s petimi glasovi proti štirim.
Proti so glasovale sodnice Dunja Jadek Pensa, Etelka Korpič - Horvat, Jasna Pogačar in Jadranka Sovdat, ki so podale tudi odklonilna ločena mnenja.
Pritrdilna ločena mnenja so dali sodnica Marta Klampfer in sodniki Miroslav Mozetič, Ernest Petrič in Jan Zobec.
Ustavno sodišče ni presojalo ustavne skladnosti (še) veljavnega zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prav tako tudi ne ustavne skladnosti novele, o kateri naj bi se izvedel zakonodajni referendum, pač pa le o sporu med DZ in predlagateljema referenduma, in sicer glede vprašanja, ali je referendum o noveli dopusten, so zapisali v sporočilu.
Objavljamo ločena mnenja
V Koaliciji za otroke gre so z odločitvijo ustavnega sodišča zadovoljni. Kot je v izjavi za medije dejala Metka Zevnik iz koalicije, je ustavno sodišče odločilo »v prid ljudi in ne elite« in dopustilo odločanje ljudstva o tem, ali naj zakonska zveza obstane takšna kot doslej.
Zlasti so zadovoljni, da bodo ljudje lahko spregovorili, je poudarila Zevnikova. DZ je namreč z 51 glasovi odločil, da ljudje nimajo pravice izraziti svojega mnenja, ustavno sodišče pa pravi, da ljudje ta glas morajo imeti. »In mi tu zastopamo ljudi,« je dejala.
Zagovorniki pravic istospolno usmerjenih pa so globoko razočarani, da ustavni sodniki niso prepoznali pomena novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Kot so zapisali v Legebitri, bi novela v slovenski prostor prinesla spoštovanje človekovih pravic in odpravo diskriminacije istospolno usmerjenih.
Današnja odločitev ustavnega sodišča po mnenju Društva informacijski center Legebitra »prinaša v slovenski prostor nemir in podaljševanje negotovosti istospolno usmerjenih parov, ki si želijo enake pravne, ekonomske in socialne pravice, kot jih imajo raznospolni pari«.
»Skrbi nas tudi nadaljnje dogajanje, ki ga ta odločba omogoča, saj se z njo sponzorira referendumska kampanja naravnana proti istospolno usmerjenim, ko bosta nestrpnost in utemeljevanje diskriminacije zavzeli glavno besedo v slovenskem prostoru. Današnja odločitev ustavnega sodišča je tako odprla vrata nadaljnjemu ogrožanju pravic posameznikov in parov, proti katerim je referendum uperjen,« je bil oster Miha Lobnik iz društva.
Tudi v Amnesty International Slovenije obžalujejo takšno odločitev ustavnega sodišča, saj je po njihovo odložila izenačitev pravic istospolno usmerjenih parov z raznospolnimi z vidika zakonske zveze in družinskih razmerij.
»Ljubezen ne diskriminira - in diskriminirati ne bi smeli niti zakoni. Lezbijke, geji, biseksualne in transspolne osebe bi morali biti svobodni, da ljubijo, kogar hočejo, ter imeti pravico, da se zavežejo osebi, ki jo ljubijo in svojo ljubezen nadgradijo tudi s poroko,« so zapisali
Obenem menijo, da odrekanje enakopravnega civilnega priznanja istospolnih razmerij številnim preprečuje uživanje vrste drugih pravic. Poleg tega pa istospolna razmerja stigmatizira na način, ki lahko podžiga diskriminacijo in druge zlorabe človekovih pravic ljudi na podlagi njihove spolne usmeritve ali spolne identitete.
Enakopravnost pri sklepanju zakonske zveze je med drugim pomembna tudi z vidika posledic za vsakodnevno življenje istospolno usmerjenih parov in njihovih otrok, med drugim, denimo, z vidika zagotavljanja pravic iz socialnega in zdravstvenega varstva. Nedavna sistemska in celovita analiza slovenskega pravnega reda, ki jo je opravila strokovna ekipa petih pravnih strokovnjakinj in strokovnjakov, izdal pa Zavod za kulturo raznolikosti Open, je pokazala, da v Sloveniji najmanj 70 zakonov diskriminira istospolno usmerjene.
