Tiskane izdaje
Ljubljana – Ustavno sodišče, ki je spet presojalo o stanovanjskem zakonu, je deloma razveljavilo določbo, po kateri neprofitnim najemnikom, ki so najemno razmerje sklenili pred letom 2003, ni treba dokazovati, da še izpolnjujejo pogoje za neprofitni najem. Razveljavitev se nanaša samo na najemne pogodbe za neprofitna stanovanja, ki so jih občine oddale na javnem razpisu.
Finančno prikrajšana Izola
Ustavno presojo je sprožila občina Izola, ker da ji zakon v določenem delu (prvi odstavek 195. člena) preprečuje izvajanje socialne politike na stanovanjskem področju, hkrati pa je neskladen z načeli socialne države in enakosti pred zakonom.
Utemeljitev: izvirna naloga občine je skrbeti za povečevanje najemnega socialnega sklada stanovanj. Zaradi izpodbijane določbe ostaja del neprofitnih stanovanj zunaj njenega nadzora, zato ne more zagotavljati, da stanovanje, pridobljeno iz javnih sredstev, v resnici uporabljajo samo tisti prebivalci, ki izpolnjujejo za to določene socialne pogoje. Občino, ki je prek svojega stanovanjskega sklada lastnica javnih stanovanj, to finančno prikrajša za razliko med tržno in neprofitno najemnino. V Izoli na primer ima take najemne pogodbe 22 neprofitnih stanovanj.
Drugi razlog za presojo ustavnosti pa je neenakost obravnave; občina je prisiljena upravičence do neprofitnih stanovanj obravnavati različno.
Spremenjene okoliščine prevagale
Ustavno sodišče je pri odločanju tehtalo med načelom zaupanja v pravo (stanovanjski zakon je varoval pogodbeno pravico najemnika do neprofitne najemnine za nedoločen čas, zato leta 2003 uvedene spremembe - preverjanje socialnega stanja - niso veljale retroaktivno) in načelom prilagajanja prava družbenim spremembam. Kot je razbrati iz obrazložitve, v tem primeru upoštevanje spremenjenih okoliščin (uzakonjeno preverjanje pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja) za nazaj ne bi kršilo načela zaupanja v pravo.
Pri tehtanju je sodišče izhajalo iz pravnega položaja neprofitnih stanovanj. Država mora ustvarjati možnosti, da državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. To dela z zagotavljanjem in oddajanjem neprofitnih stanovanj z javnimi razpisi. Občine gradijo neprofitna stanovanja z javnimi sredstvi, zato je oddaja za neprofitno najemnino oblika družbene pomoči upravičenim posameznikom, da pridejo do primernega stanovanja. Neprofitna najemnina je po vsebini socialna pravica, za katere pridobitev morata država in občina predpisati pogoje.
Če najemnik ne izpolnjuje (več) pogojev za neprofitno stanovanje, se po zakonu najemna pogodba ne razveže, ampak se samo prilagodi spremenjenim okoliščinam: neprofitna najemnina se spremeni v tržno. Torej se za najemnika položaj ne spremeni veliko. Razlogov za ohranitev zatečenega stanja pogodb o neprofitnem najemu je tako manj kot za uveljavitev sprememb v pogodbenem razmerju zaradi spremenjenih okoliščin.
