Ustavno sodišče ni zadržalo zakona o financiranju občin

Ljubljana - Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti zakona o financiranju občin, začetem z zahtevo Mestne občine Ljubljana (MOL) in občin Trzin, Šempeter-Vrtojba in Log-Dragomer, na seji 15. februarja soglasno zavrnilo predlog, naj se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži izvrševanje zakona o financiranju občin. Hkrati je ustavno sodišče sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno, so danes sporočili z ustavnega sodišča.

Ljubljanski župan Zoran Janković pa odločitve ustavnega sodišča ne razume kot poraz, ampak kot življenjsko pravilno. Ob odločitvi ustavnega sodišča, da bo zahtevo štirih občin za oceno ustavnosti zakona o financiranju občin obravnavalo absolutno prednostno, pa je Janković danes dejal, da "srečno upa, da bodo v nadaljnji obravnavi spoznali krivico, ki je bila storjena Ljubljani, in da bodo to tudi odpravili".

Zakon naj bi posegal v ustavo

Štiri občine so 19. januarja na ustavno sodišče vložile zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti zakona o financiranju občin, ustavnemu sodišču pa so predlagale še začasno zadržanje zakona in prednostno obravnavo, saj navedeni zakon po njihovem mnenju posega v 142., 138. in v primeru MOL še v 10. člen ustave.

Na ustavnem sodišču so v obrazložitev zapisali, da predlagateljice zahteve izpodbijajo več določb zakona o financiranju občin. Izpodbijana ureditev naj bi krčila sredstva, ki so jih pričakovale in iz katerih so predvidele financiranje nalog in dejavnosti lokalnega javnega pomena ter financiranje potrebnih razvojnih projektov. Občine predlagajo, naj ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje celotnega zakona, piše v obrazložitvi sklepa.

Glede predloga za začasno zadržanje zakona je ustavnemu sodišču odgovoril DZ, svoje stališče pa je poslala tudi vlada. Oba menita, da predlog ni utemeljen. Zakon občinam z obsegom primerne porabe zagotavlja sredstva, ki so nujna za izvajanje njihovih zakonskih nalog. Po novi ureditvi naj bi bile manj odvisne od državnega proračuna, izkoristiti pa naj bi morale tudi vse možnosti za uvedbo samostojnih virov za zagotavljanje finančnih sredstev. Vlada tudi pojasnjuje, da bi bilo ob morebitnem zadržanju izvrševanja zakona in vzpostavitvi prej veljavnega sistema treba spremeniti in temu dejstvu prilagoditi tudi prihodke in odhodke v državnem proračunu ter predpise, ki urejajo njegovo izvrševanje, piše v obrazložitvi.

Vse predpise se obravnava kot celoto, zato morajo biti medsebojno usklajeni

Zakon o financiranju občin je začel veljati 1. januarja letos. Sistem financiranja občin je navezan na predpise, ki urejajo državni proračun za posamezno leto in ki so se začeli za leto 2007 uporabljati prav tako s 1. januarjem 2007. Vsi ti predpisi, skupaj s predpisi, ki urejajo finančne vire za financiranje občin, so celota, ki zagotavlja delovanja sistema financiranja občin, zato morajo biti medsebojno usklajeni. Na teh podlagah ministrstvo za finance občinam pošlje predhodne podatke za pripravo občinskih proračunov, po prehodni ureditvi za leto 2007, do sredine januarja 2007.

Kadar ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje z ustavo morebiti neskladnega predpisa, in škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijani predpis ne bi izvrševal. Zadržanje celotnega zakona bi pomenilo, da financiranje občin ni urejeno. Zato bi bilo treba v primeru morebitnega zadržanja z načinom izvršitve te odločitve vzpostaviti uporabo prej veljavnega zakona o financiranju občin, piše v obrazložitvi.

S to ureditvijo pa niso usklajeni predpisi o državnem proračunu za tekoče leto, zato bi imelo začasno zadržanje po mnenju ustavnega sodišča vpliv tudi nanje, če naj se zagotovi sistem, ki ga je mogoče izvrševati. Našteto bi zamaknilo tudi možnost sprejetja občinskih proračunov za letošnje leto, za nekatere občine pa bi to pomenilo izpad sredstev. Zaradi notranje usklajenosti in povezanosti tako obsežnega sistema, kot je sistem financiranja občin, tudi ni mogoče vzpostaviti uporabe prej veljavnih predpisov o financiranju občin samo za predlagateljice te zahteve.

Glede na to ustavno sodišče ocenjuje, da bi morebitno zadržanje izvrševanja zakona povzročilo težko popravljive škodljive posledice za celoten sistem financiranja javne porabe, v primeru nadaljevanja izvrševanja zakona pa škodljive posledice niso nepopravljive. Ob morebitni ugoditvi zahtevi ali njenemu delu bi jih bilo mogoče odpraviti v okviru sicer predvidenega sistema nakazovanja občinskih prihodkov. Glede na navedeno je ustavno sodišče predlog za začasno zadržanje zavrnilo. Hkrati je sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno.

Janković: Odločitev je bila sprejeta z razumom

"Pravijo, da bi bila s tem povzročena nepopravljiva škoda za javne finance in 206 občin, ki so v fazi sprejemanja proračuna, in da se škoda, ki nastane s tem zakonom in je povzročena štirim občinam, lahko kasneje odpravi," je obrazložitev povzel župan. Ocenil je, da je bila odločitev sprejeta z razumom.

Janković je trdno prepričan, da bo prevladal razum, tako v čustvih kot v proračunu. Ponovil je, da se mora ta zakon, ki je Ljubljani odvzel 56,8 milijona evrov, popraviti. To je po Jankovićevih besedah mogoče ali v dogovoru z vlado ali pa preko ustavnega sodišča.

"Zelo vesel bi bil, če bi bilo to narejeno v dogovoru z vlado, " je dejal župan. Ocenil je, da sklep ustavnega sodišča ne bo vplival na pogovore z vlado, in pojasnil, da je terminski plan srečanj s posameznimi ministrstvi določen. Opravili so razgovore pri treh ministrih in tudi sklepi, ki se pripravljajo na osnovi razgovorov, so po Jankovićevih besedah operativni.

Ljubljanska podžupanja Jadranka Dakić pa se je v petek sestala s predstavniki ministrstva za finance, da bi ugotovili, koliko bo MOL pravzaprav izgubila zaradi zakona o financiranju občin. Janković je pojasnil, da so poiskali dokumente, ki dokazujejo, da imajo prav na MOL.

Finančno ministrstvo: Očitki zakonu o financiranju občin ne držijo

Vlada je ves čas poudarjala, da utemeljitve predlagateljev, da jim bodo z izvajanjem zakona o financiranju občin nastale težko popravljive posledice, ker bi ostali brez potrebnih sredstev za izvajanje dejavnosti lokalnega pomena, kakor tudi za financiranje potrebnih razvojnih projektov, ne držijo. Tako so se na ministrstvu za finance danes na kratko odzvali na odločitev ustavnega sodišča, da ne zadrži izvrševanja zakona o financiranju občin.

Tudi navedba predlagateljev, da bi se v času zadržanja izvajanja zakona občine financirale po starem zakonu in jim zato ne bi nastala nikakršna škoda, saj so po starem zakonu vsa leta povsem ustrezno funkcionirale, očitno ne drži.

Zakon o financiranju občin je naravnan tako, da so vsem občinam zagotovljeni stabilni viri financiranja. Z novim zakonom se izboljšuje razporejanje javnih sredstev, zagotavljajo se stabilnejši viri financiranja in povečujejo se prispevni deleži lastnih finančnih virov, kot na primer različne koncesijske dajatve in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, so še zapisali na ministrstvu.