Tiskane izdaje
Koper/Ljubljana - Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi odvetnika Francija Matoza v sporu zoper komisijo za preprečevanje korupcije razveljavilo sklep vrhovnega sodišča in sklep upravnega sodišča v Novi Gorici ter zadevo vrnilo upravnemu sodišču v novo odločanje. Odločbo so sodniki ustavnega sodišča soglasno sprejeli 12. junija.
Kot ugotavlja ustavno sodišče, sta upravno in vrhovno sodišče s stališčem, da z načelnim mnenjem komisije v nobenem primeru ni mogoče poseči v človekove pravice in temeljne svoboščine, pritožniku onemogočili dostop do sodnega varstva človekovih pravic. Zato sta z izpodbijanima sklepoma kršili pravico iz četrtega odstavka 15. člena ustave.
Ker komisija za preprečevanje korupcije izdaja načelna mnenja kot državni organ, sta izdaja in objava načelnega mnenja na spletni strani lahko posamično dejanje oziroma akt, ki lahko poseže v človekove pravice, še ugotavlja ustavno sodišče.
Matoz je 23. januarja letos na novogoriško upravno sodišče vložil tožbo zoper komisijo za preprečevanje korupcije. Meni, da je načelno mnenje o njegovem domnevno korupcijskem ravnanju, ki ga je komisija sprejela v primeru odpuščene javne uslužbenke Mestne občine Koper, nezakonito.
Novogoriško upravno sodišče je pri reševanju tožbe odvetnika menilo, da ni pristojno za reševanje tožbe, in je tožbo s sklepom zavrglo. Matoz, ki med drugim v sodnih zadevah zastopa tudi koprskega župana Borisa Popoviča, je nato zoper odločitev upravnega sodišča vložil pritožbo na vrhovno sodišče. To je Matoza zavrnilo in potrdilo sklep upravnega sodišča.
Ustavno sodišče je zdaj izpodbijana sklepa razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločanje upravnemu sodišču. To bo moralo v ponovljenem postopku presoditi, ali je bilo s konkretnim načelnim mnenjem komisije št. 116 poseženo v človekove pravice in temeljne svoboščine pritožnika.
Kot ugotavlja ustavno sodišče, pravica do sodnega varstva pomeni, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, kot to določa prvi odstavek 23. člena ustave.
Sodno varstvo pravic posameznika zagotavlja prvi odstavek 23. člena ustave, sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin pa izrecno zagotavlja četrti odstavek 15. člena ustave, navaja ustavno sodišče. Če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, pristojno sodišče v upravnem sporu odloča tudi o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika (drugi odstavek 157. člena ustave).
Ustavno sodišče je kot neutemeljeno zavrnilo Matozovo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 13. člena poslovnika komisije za preprečevanje korupcije, ki med drugim določa, da načelna mnenja komisije nimajo pravnih in materialnih posledic. Po mnenju ustavnega sodišča so očitki Matoza, da se z izpodbijano določbo poslovnika posega v pravico do sodnega varstva, neutemeljeni. Če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, še ugotavljajo v odločbi.
Odločitev ustavnega sodišča je za komisijo dragocena
Odločitev ustavnega sodišča je za komisijo dragocena, ker bo pomagala vzpostaviti sodno prakso glede načelnih mnenj komisije, ki so novost v slovenskem pravnem sistemu, je povedal predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos.
"Ustavno sodišče v zadevi ni meritorno odločilo, to bo šele moralo storiti upravno sodišče," je dodal Kos. Ob tem je poudaril, da so v komisiji še vedno trdno prepričani, da "nobena pravica gospoda Matoza ni bila kršena".
Ustavno sodišče se zgolj izreklo, da se lahko z načelnimi mnenji komisije tudi krši človekove pravice, medtem ko sta prej upravno in vrhovno sodišče menili, da to niti teoretično ni mogoče.
