Tiskane izdaje
Ljubljana - Ustavno sodišče je zavrnilo predlog nekdanjega predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Aleša Zalarja za zadržanje izvrševanja dela zakona o sodiščih. Zavrnilo je tudi Zalarjev predlog za zadržanje pravnih posledic sodbe vrhovnega sodišča iz lanskega marca, ki je pritrdilo odločitvi pravosodnega ministra Lovra Šturma, da Zalarja kljub predlogu sodnega sveta ne imenuje ponovno na mesto predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča.
Šturm z odločitvijo zadovoljen
Na ministrstvu za pravosodje so z odločitvijo ustavnega sodišča zadovoljni. Od sodnega sveta pričakujejo, da nadaljnji postopki za imenovanje predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani čimprej stečejo. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, "z veseljem ugotavljamo, da pritožnik s svojimi številnimi zahtevami za zavlačevanje postopka ni uspel tako na vrhovnem sodišču kot tudi na ustavnem sodišču".
Še posebej zadovoljni so s tem, da "po presoji ustavnega sodišča nadaljnjega začasnega zadržanja postopka za imenovanje predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani ni več mogoče utemeljiti," kar je v svoji odločbi zapisalo ustavno sodišče. "Škodljive posledice, ki bi nastale s tem, da bi bilo največje okrožno sodišče v državi še naprej brez predsednika, ob tem, da tako nesprejemljivo stanje traja že več kot eno leto, so v primerjavi z varovanjem možnosti pritožnika, da je imenovan za predsednika sodišča, mnogo večje," mnenje ustavnega sodišča še navaja ministrstvo za pravosodje v današnjem sporočilu za javnost.
Ustavno sodišče je odločilo tudi, da bo zadevo vsebinsko obravnavalo absolutno prednostno, še navajajo na ministrstvu za pravosodje.
Ustavni spor zaradi neimenovanja Zalarja
Spomnimo, da je sodni svet Zalarja kot edinega kandidata ministru za pravosodje Lovru Šturmu predlagal v imenovanje na mesto predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani. Šturm je predlog sodnega sveta zavrnil ter odločil, da Zalarja ne imenuje na to mesto, zaradi česar je slednji sprožil upravni spor.
Ker je vrhovno sodišče marca lani s sodbo spremenilo odločitev upravnega sodišča in potrdilo odločitev ministra za pravosodje, je Zalar zoper to odločitev vložil ustavno pritožbo in hkrati pobudo za oceno ustavnosti zakona o sodiščih ter za oceno ustavnosti zakona o pravdnem postopku.
Zalar je v ustavni pritožbi izpodbijal sodbo vrhovnega sodišča tudi zato, ker da krši njegovo pravico do nepristranskega sodišča, saj naj bi bil pri odločanju sodeloval tudi sodnik, ki bi moral biti po njegovem mnenju izločen. V zvezi s to kršitvijo je Zalar zoper sodbo vrhovnega sodišča vložil tudi predlog za obnovo postopka. Ustavno sodišče je tedaj, do pravnomočne odločitve vrhovnega sodišča o predlogu za obnovo postopka, zadržalo postopek za imenovanje predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani.
Zalar: Novi postopek imenovanja naj se zadrži do končne odločitve
Vrhovno sodišče je sredi novembra lani zavrnilo Zalarjevo pritožbo in potrdilo sklep vrhovnega sodišča prve stopnje, s katerim je bil predlog za obnovo postopka zavržen. Zalar je zato vložil ustavno pritožbo tudi zoper navedeni sklep vrhovnega sodišča. Ker pa se s pravnomočnostjo omenjenega sklepa vrhovnega sodišča novi postopek za imenovanje predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani lahko nadaljuje, je pritožnik ponovno predlagal začasno zadržanje pravnih posledic izpodbijane sodbe vrhovnega sodišča. Predlagal je tudi, da se novi postopek za imenovanje predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani zadrži do končne odločitve Ustavnega sodišča.
Zalar je glede zakona o sodiščih ustavnemu sodišču predlagal, naj zadrži izvrševanje te določbe za primere, ko bi minister za pravosodje zavrnil imenovanje edinega kandidata, ki ga je predlagal sodni svet, in za primere, ko minister ne bi imenoval nobenega izmed dveh ali več kandidatov, ki jih je predlagal sodni svet.
