Tiskane izdaje
Slovesnosti v polni dvorani Šeškovega doma, kjer je bilo od 1. do 4. oktobra 1943 zasedanje Zbora odposlancev slovenskega naroda, so se udeležili le redki predstavniki slovenskega političnega življenja - poleg predsednika države dr. Danila Türka, ki je bil tudi pokrovitelj prireditve, le še Miran Potrč, član državnega zbora, in Janez Stanovnik, predsednik Zveze združenj borcev NOB Slovenije. Toda zasedanje v Kočevju je bilo edinstveno, saj je to edini primer, da je neki narod sredi vojne organiziral tako množičen zbor na volitvah izvoljenih predstavnikov ljudstva. Sodelovalo je 746 udeležencev. To je bil, je poudaril Osolnik, ki je eden od 23 še živih udeležencev zbora, največje in najpomembnejše državotvorno dejanje slovenskega narodnoosvobodilnega boja v 2. svetovni vojni, saj so na njem uzakonili narodno oblast in prvi slovenski partizanski parlament.
Toda čeprav nekateri poskušajo zboru odvzeti legitimnost in pomen, je dejstvo, je opozoril Osolnik, da je bil na njem zastopan tisti del slovenskega naroda, ki je podpiral protifašistični narodnoosvobodilni boj proti okupatorjem, večina Slovencev in Slovenk. »Kolaboracija ni bila zgolj protipartizanska stran, temveč je delovala kot sestavni del tuje, slovenskemu narodu sovražne sile,« je dejal Osolnik, ki je v nadaljevanju obžaloval današnje zlorabljanje preteklosti in manipuliranje z zgodovino, ki obremenjuje sodobno javno življenje in narodovo samozavest. Osolnik je zato pozval k splošni umiritvi, pri kateri naj sodelujejo vsi državni, politični in kulturni dejavniki, ki obvladujejo slovenski politični in medijski prostor.
Iz NeDela
