Uvajanje pokrajin v več fazah

Minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko je županom in občinskim funkcionarjem predstavil predloge zakonov, s katerimi naj bi določili vsebino bodočih pokrajin.

Objavljeno
31. januar 2007 20.06
Predsednik vlade Janez Janša
Ljubljana - Po uvodnih besedah premiera Janeza Janše je županom in drugim predstavnikom občin, ki so se zbrali na posvetu v Ljubljani, o pokrajinski zakonodaji spregovoril minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar. Kot osnovni cilj uvedbe pokrajin je izpostavil decentralizacijo države in pospešitev razvoja. Glede datuma obravnave prvih štirih zakonov na vladi je bil minister zadržan, še vedno pa pričakuje, da bodo v DZ sprejeti v prvi polovici letošnjega leta.

Pokrajine naj bi po načrtih zaživele v letu 2009, potem ko bi pred tem skupaj z državnozborskimi volitvami konec leta 2008 izvedli prve volitve v pokrajinske organe.

Drug pomemben korak po spremembi ustave junija lani bo sprejetje normativnega okvira - štirih zakonov, ki bodo govorili o nalogah in financiranju pokrajin, volitvah v pokrajine in postopku za njihovo ustanovitev. Sledil bo še peti zakon, ki bo določil njihovo število, sedeže in območja. V nasprotju s prvimi štirimi, za katere bo ob odločanju v DZ zadostovala navadna večina, pa bosta za zadnji zakon morali glasovati dve tretjini poslank in poslancev.

Omenjeni štirje zakoni so bili v teh dneh še predmet medresorskih usklajevanj, ki pa so po ministrovih besedah v sklepni fazi. V naslednjih dneh, mogoče tednu lahko ponovno predstavitev pričakujejo tudi v poslanskih skupinah, je minister v ponedeljek dejal v odgovoru na poslansko vprašanje Bojana Kontiča (SD). Pred dnevi pa je napovedal tudi koalicijski sestanek na to temo, ki naj bi bil po nekaterih informacijah v četrtek.

Tudi po sprejetju te zakonodaje delo še ne bo končano, saj naj bi sledile spremembe okrog 40 področnih zakonov v delu, ki se nanaša na selitev pristojnosti, kar bo "zahteven posel, ki ga bo treba opraviti znotraj resorjev". Te spremembe bodo tudi vsebina posebnega zakona, ki naj bi ga pripravili do konca leta. Kot pravi Žagar, pa je celoten predviden nabor nalog, ki bi se z države prenesle na pokrajine, ocenjen s približno petimi odstotki BDP, kar pomeni, da bi se z državne na pokrajinsko raven prenesla tudi ta sredstva.

Po ministrovih besedah je največ odprtih vprašanj v delu, ki govori o prenosu nalog iz upravnih enot na pokrajinsko raven. Po trenutni rešitvi naj bi na pokrajine prenesli vse tiste naloge, ki so tesno povezane z njenimi razvojnimi nalogami (gospodarstvo, kmetijstvo). Zaveza pa je, da se kakovost in dostopnost do teh storitev ne sme zmanjševati.

Janša: Naš namen je, da gremo vsi hitreje naprej

Županom in drugim predstavnikom občin, ki so se zbrali v Ljubljani, je predsednik vlade Janez Janša uvodoma dejal, da je pred njimi odgovoren, zgodovinski mandat, predvsem zaradi regionalizacije, politične delitve Slovenije na pokrajine. Naš namen je, da gremo vsi hitreje naprej, je dejal Janša in poudaril, da vlada ni sprejela še nobenega izmed štirih pokrajinskih zakonov. Zakoni so po besedah predsednika vlade pripravljeni za operativno razpravo.

"Razprava je v tisti fazi, ko je gradivo še mehko, ko ga je možno oblikovati, ko obstajajo določene dileme, ki jih je potrebno razrešiti, preden bodo zakoni sprejeti na vladi," je dejal Janša.

Predsednik vlade pričakuje, da se bodo tudi pri pokrajinah, tako kot so se leta 1994 pri ustanavljanju občin, pojavili pomisleki, češ da je to le nova institucija, neka vmesna stopnja in da se bodo stvari še bolj zatikale. "Na te pomisleke bo potrebno odgovarjati s pravimi rešitvami, ki bodo že vnaprej dajale garancijo, da to ne bo povečalo javne porabe v Sloveniji, da bodo to rešitve, ki bodo približale odločanje tistim, ki bodo dejansko občutili posledice odločitev, in da bodo to rešitve, ki bodo prispevale k hitrejšemu in enakomernejšemu razvoju," je dejal Janša.

Namen te reforme ni, da bi tisti, ki se razvijajo hitreje od povprečja, zaostali v razvoju in čakali tiste, ki so se počasneje razvijali. Naš namen je, da gremo vsi hitreje naprej in da še posebej nekoliko hitreje napredujejo tisti, ki po statistikah zaostajajo. "To je nemogoče uvesti brez tega, da se nekoliko drugače organiziramo in uvedba pokrajin je takšna rešitev, ki to omogoča," meni Janša.

To bo po premierovih besedah zahtevno za državno raven. Glede na to, da je Slovenija v posamičnih sektorjih zelo centralizirana, bo šlo predvsem za prenos pristojnosti in financiranja z državnega na pokrajinsko raven, je dejal.

Uvajanje pokrajin v več fazah

Janša dopušča možnost, da bo potrebno narediti nekatere korake pri uvajanju pokrajin v več fazah. Zato, da se stvari obvladajo in da državljani, uporabniki storitev, ki se bodo izvajale na pokrajinski ravni, ne bi čutili zastojev in dilem, je pojasnil Janša in dodal, da se ne bodo srečevali z vprašanjem, kje se te stvari urejajo in kdo o njih odloča.

Županom in drugim predstavnikom občin, ki so se udeležili današnjega posveta, je Janša dejal, da pokrajin ni mogoče izvesti z glasovanjem v DZ in pripravo rešitev na vladi. "Enako pomembno je, da se tudi na nivoju mest in občin izvede vse potrebno, da gre tukaj za neko strateško, vsebinsko sodelovanje," je poudaril in dodal, da se tudi zato o pokrajinski zakonodaji pogovarjajo v času, ko so stvari še mehke in se iščejo najboljše rešitve.

Janša je še poudaril, da ustanovitev pokrajin lahko prispeva k polnemu in učinkovitemu črpanju evropskih sredstev v novi finančni perspektivi 2007-2013, v kateri je na voljo štirikrat več sredstev kot v finančni perspektivi, ki se je iztekla konec leta 2006.

Ob pokrajinah bo na današnjem posvetu govora še o aktualnih problemih s področja lokalne samouprave z vidika financiranja, o čemer bo županom spregovoril finančni minister Andrej Bajuk. Žagar pa jim bo predstavil tudi aktivnosti, povezane z izvajanjem zakona o financiranju občin.