Tiskane izdaje
Ljubljana - Vlada je na današnji seji sprejela mnenje o zahtevi skupine poslancev za oceno ustavnosti določbe novele zakona o policiji, ki bi uvedla duhovno oskrbo za policiste. Vlada je prepričana, da s sprejeto zakonsko normo ni bilo kršeno ustavno načelo ločitve države in verskih skupnosti, zavrača pa tudi očitke, da bi država s takšno ureditvijo financirala verske skupnosti.
Novela sicer med drugim predvideva uvedbo duhovne oskrbe, prilagojene poklicnim zahtevam policista, še zlasti v okoliščinah, ko mu je uresničevanje te pravice oteženo. Določa tudi, da organizacijo oskrbe podrobneje predpiše notranji minister. DZ je novelo sprejel 26. oktobra, ustavna presoja pa je bila vložena 17. novembra.
LDS in SD menita, da je uvajanje verske oskrbe za policiste neustavno
Trideset poslancev LDS in SD je namreč menilo, da je 11. člen novele v neskladju z 2., 7., 14. in 41. členom ustave, ki govorijo o načelih pravne države, ločitvi države in verske skupnosti, enakosti pred zakonom ter svobodi vesti. Poleg tega je novela tudi nejasna, saj vprašanje zaposlitve policijskega kurata prepušča notranjemu ministru.
Iz obrazložitve zakona izhaja, da bi policija zaposlila kurata kot visokega javnega uslužbenca, za kar bi bilo namenjenih šest milijonov proračunskih sredstev, argumentirajo v opoziciji, kjer menijo, da vlada posega v ustavno ločitev med državo in verskimi skupnostmi ter privilegira le eno versko skupnost.
Vlada pa v svojem mnenju poudarja, da je kot predlagateljica pri uveljavitvi pravice policista do religiozne duhovne oskrbe izhajala iz določb ustave, ki varujejo temeljne človekove pravice in svoboščine.
Predlagatelj meni, da s sprejeto zakonsko normo ni bilo kršeno ustavno načelo o ločitvi države in verskih skupnosti. Stališče pobudnikov ustavne presoje, da bo država financirala versko dejavnost v smislu, da se bo s tem financiralo določeno versko skupnost, je po mnenju vlade napačna. "Ne gre za financiranje verskih skupnosti kot takih, temveč za zagotavljanje pravice iz 41. člena ustave".
Ministrstvo za notranje zadeve bo sicer pripravilo podzakonski akt, ki bo predpisoval organizacijo religiozne duhovne oskrbe in način izvrševanja te pravice v policiji. Pri tem bo podzakonski akt izhajal iz zakonske določbe, upoštevaje posebnosti izvajanja nalog policistov. Vlada zato meni, da 11. člen spornega zakona ni v nasprotju z ustavo.
Vlada: Doslej odločeno o 144 milijonih evrov premoženja za RKC
Katoliške cerkve, njihove ustanove, posamezni redi ali njihovi pravni nasledniki so zahtevali vračilo premoženja v skupni vrednosti 233,222 milijona evrov, do konca oktobra pa je bilo odločeno o premoženju v skupni vrednosti 144,169 milijona evrov, kar predstavlja 61,8-odstotni delež glede na zahtevano premoženje. Od skupne vrednosti odločenega premoženja pa je bilo ugodno rešenih zahtevkov za 135,1 milijona evrov, kar predstavlja 93,7 odstotka vrednosti vsega odločenega premoženja, je ministrstvo za pravosodje zapisalo v odgovoru poslancu SD Miranu Potrču glede zahtevanega in vrnjenega premoženja Rimokatoliški cerkvi (RKC).
Po posameznih vrstah premoženja je bilo odločeno o 10.046 hektarjih kmetijskih zemljišč v vrednosti 50,033 milijona evrov, kar predstavlja 57,7 odstotka zahtevanih kmetijskih zemljišč; o 18.099 hektarjih gozdov v vrednosti 30,926 milijona evrov oz. 50,6 odstotka zahtevanih gozdov; o 71.290 m2 stanovanjskih enot v vrednosti 24,675 milijona evrov oz. 96,4 odstotka zahtevanih stanovanjskih enot; 45.964 m2 poslovnih prostorov v vrednosti 16,341 milijona evrov oz. 68,6 odstotka zahtevanih poslovnih prostorov ter o 1.223.178 m2 stavbnih zemljišč v vrednosti 19,968 milijona evrov oz. 65,8 odstotka zahtevanih stavbnih zemljišč. Pri podjetjih je bilo vrnjenega za 1,903 milijona evrov oz. 36,0 odstotka zahtevane vrednosti podjetij, premičnega premoženja pa je bilo vrnjenega za 320.459 evrov oz. 80,4 odstotka zahtevane vrednosti.
Do konca letošnjega oktobra je bilo vloženih skupaj 1169 zahtev
V času od uveljavitve zakona o denacionalizaciji (7. decembra 1991) do konca letošnjega oktobra je bilo pri upravnih organih vloženih skupaj 1169 zahtev, ki so se nanašale na RKC. Od tega je 750 zadev že v celoti zaključenih, kar predstavlja 64,2 odstotka vseh vloženih zadev. Nerešenih je ostalo še 35,8 odstotka zadev.
V tem času so upravni organi in ministrstva na 1. stopnji skupaj izdali 2352 upravnih aktov o denacionalizaciji (odločbe in sklepi), od tega je 1960 takšnih meritornih odločb, s katerimi je bilo zahtevi v celoti ugodeno, v 163 primerih pa je bilo zahtevi delno ugodeno. Zahteve so bile v celoti zavržene v 67 primerih, zavrnjene v 82 primerih, v 80 primerih pa so bili postopki ustavljeni. Pravnomočnih je 2125 odločb in sklepov.
Pravosodno ministrstvo nikoli ni zbiralo podatkov o premoženju, ki je bilo vrnjeno RKC
V odgovoru poslancu Potrču je pravosodno ministrstvo zapisalo, da ministrstvo nikoli ni zbiralo podatkov o premoženju, ki je bilo vrnjeno RKC. V letnih poročilih, ki jih je ministrstvo pripravljalo do leta 2001, so se spremljali podatki o premoženju, ki je bilo vrnjeno vsem verskim skupnostim. Zadnje, 16. poročilo o uresničevanju zakona o denacionalizaciji, ki je zajemalo podatke o zahtevanem in odločenem premoženju za obdobje od 30. junija 2000 do 30. junija 2001, je bilo objavljeno tudi v Poročevalcu državnega zbora. Na nacionalni ravni so se zbirali samo podatki po posameznih vrstah premoženja in nikoli poimensko po posameznih upravičencih.
Ministrstvo za pravosodje nima zakonske podlage, da bi vodilo oz. spremljalo podatke o zahtevanem in vrnjenem premoženju. Zakon o denacionalizaciji določa, da so organi prve stopnje (upravne enote, ministrstva za kulturo, za okolje in prostor ter za finance) dolžni voditi evidence o vloženih zahtevah, izdanih odločbah in o izvršitvi odločb. Zbirne evidence o denacionalizaciji vodijo republiški upravni organi, pristojni za področja, na katerih se izvaja ta zakon.
Na podlagi pisne privolitve tiskovnega urada Slovenske škofovske konference z dne 29. novembra je pravosodno ministrstvo naročilo pri izvajalcu ISA-IT iz Ljubljane, da iz zbirne evidence DE2 pridobi statistične podatke o vrnjenem premoženju RKC. Za pridobitev podatkov za RKC je moralo ministrstvo skrbniku računalniške evidence nameniti dodatna finančna sredstva v skupnem znesku 530.236 tolarjev. Podatki v skupni bazi se še vedno vodijo tako, kot so se vodili ves čas od začetka denacionalizacije.
