Tiskane izdaje
»Uvedba standardov v zdravstvo neposredno vpliva na transparentnost, učinkovitost, ekonomičnost in varnost, s tem pa na nižje stroške. Na cene vplivajo standardi posredno, če so deležniki pripravljeni prihranke prenesti v cene,« je dejal Bojan Kovačič iz GS1 Slovenije, ki je del nepridobitne organizacije za razvoj in implementacijo standardov v preskrbovalnih verigah GS1 AISBL s sedežem v Bruslju.
Kaj so to globalni standardi GS1 in kje vse se uporabljajo?
Naša organizacija se ukvarja z razvojem globalnih standardov in podporo pri njihovi uveljavitvi v praksi. Smo nepridobitna organizacija in del velike mednarodne organizacije GS1 AISBL s sedežem v Bruslju. S svojimi nacionalnimi organizacijami smo prisotni v 111 državah, medtem ko se naši standardi uporabljajo v 150 državah sveta. Naj omenim, da so globalni standardi GS1 edini, ki so medsektorski, kar pomeni, da jih uporabljajo v več kot 20 sektorjih gospodarstva in negospodarstva. Tako jih uporabljajo v javnem sektorju – zdravstvo, energetika ... in v številnih sektorjih gospodarstva – v pridelavi hrane, proizvodnji surovin, farmacevtski industriji, industriji medicinskih pripomočkov, predelovalni industriji, veletrgovini, maloprodaji, logistiki, v transportu in še bi lahko naštevali.
Kje v zdravstvu bi se lahko uporabljali globalni standardi?
Eno najpomembnejših področjih uporabe globalnih standardov GS1 je njihova uporaba v preskrbovalnih verigah zdravstva od farmacevtke industrije in proizvodnje medicinskih pripomočkov, veletrgovcev do izvajalcev zdravstvenih storitev, lekarniške dejavnosti in na koncu do pacienta. Uporaba globalnih standardov za zdravstvo pomeni, da le-to uporablja isti standard za (skoraj) vsa področja svojega delovanja. Torej isti globalni standard za hrano in pijače, za potrošni material, za oblačila, zdravila, medicinske pripomočke in naprave, storitve v zdravstvu, označevanje zdravstvenih ustanov ter njihovih enot in lokacij, označevanje zdravstvenih delavcev, pacientov, dokumentov in še veliko drugega. Označbe in druge podatke lahko zapišemo v ustrezne črtne kode GS1, ki omogočajo avtomatsko identifikacijo in zajem podatkov. Vse to pomeni precej nižje stroške za podjetja in zavode v zdravstvu, kot bi jih imeli z uporabo specialnih sektorskih standardov, torej za vsako področje drug standard.
Kako je z uporabo v zdravstvenih storitvah?
V Sloveniji standarde GS1 in črtne kode GS1 v preskrbovalni verigi zdravstva uporabljajo vsi proizvajalci, medtem ko je njihova uporaba pri izvajalcih zdravstvenih storitev še na začetku. Tu bi morali pripeljati te standarde (črtne kode) do postelje (do pacienta). S tem bi bistveno zmanjšali število napak v zdravstvu pri dodeljevanju zdravil in izvajanju terapije.
Vsekakor z uporabo standardov GS1 lahko učinkovito vplivamo na preglednost in transparentnost poslovanja v zdravstvu, s čimer neposredno vplivamo na kakovostnejše poslovanje in hkrati nižje stroške. To pa pomeni večjo optimizacijo in učinkovitost poslovnih procesov in s tem tudi vpliv na realnejše določanje cen storitev. Vlaganja v uvajanje globalnih standardov v GS1 v zdravstvu se po izkušnjah v tujini povrnejo v enem do dveh letih. S tega vidika so to najučinkovitejše investicije v zdravstvu, da ne govorimo o povečani varnosti. Namesto da veliko vlagamo v strojno računalniško opremo, naj se del sredstev nameni uvedbi globalnih standardov, da izboljšamo nadzor nad zalogami zdravil, medicinskih pripomočkov vse do oddelkov v bolnišnici ter po datumih izteka uporabe, uvedemo avtomatsko identifikacijo in vključitev podatkov v vseh fazah procesa. Če te preproste standarde in relativno nezahtevno tehnologijo pripeljemo v bolnišnice in v teh vse do pacienta, zagotovimo učinkovito izvajanje sledljivosti od proizvajalca, izvajalca zdravstvenih storitev do pacienta in tako izboljšamo varnost pacientov ter ne nazadnje razbremenimo zdravstvene delavce. Veliko manj je ročnega dela pri vodenju evidenc, in, kar je še bolj pomembno, veliko manj je napak v procesu zdravljenja. S tem povečamo učinkovitost, varnost in zmanjšamo stres zdravstvenih delavcev pri vsakodnevnem delu. Posledica so tudi nižji stroški in večja kakovost dela.
Z uvedbo črtnih kod bi torej sledili vsakemu bolniku oziroma vsemu, kar bolnik prejme v času zdravljenja?
Sistem standardov GS1 omogoča udeležencem v zdravstvu, da sledijo zdravilom in medicinskim pripomočkom, ki so označeni s črtnimi kodami od proizvajalcev do pacientov, kar bistveno pripomore k manjšemu številu napak in hitremu odpoklicu izdelkov, na primer zdravilom s pretečenim rokom uporabe, ki bi pacientom lahko škodovali. Kakšno je število napak pri nas ne vemo, a v Veliki Britaniji je število napak v bolnišnicah od 10 do 11 odstotkov glede na število sprejemov. Verjetno nekaj podobnega velja tudi za Slovenijo. Število napak v zdravstvu se z uvedbo standardov GS1 zmanjša za 50 do 70 odstotkov. Kot primer naj navedem uvedbo naprednega označevanja zdravil z avtomatsko berljivo kodo, ki vsebuje identifikacijo, datum izteka uporabe in številko proizvodne serije ali celo serijsko številko. Pri taki uporabi standardov GS1 odpade veliko ročnega dela v postopkih zdravljenja in dodeljevanja zdravil, saj se vsi dogodki avtomatsko beležijo v elektronskem kartonu pacienta s preprostim »skenom« črtnih kod na zdravilu, zapestnici pacienta in kartici osebe, ki izvaja aktivnost. Tako je zagotovljen tudi zelo natančen pregled nad vsemi posegi pri pacientu (kdaj, kdo, kaj, kako) in s tem nad celotnimi stroški zdravljenja, kar omogoča izdajo verodostojnih računov plačniku storitev v zdravstvu.
Kaj pravzaprav v primeru označevanja v zdravstvu pomeni globalno?
Standardi GS1 zagotavljajo globalno enoličnost, neponovljivost ne glede na to, na primer, kdo v preskrbovalni verigi določi identifikator zdravila. Po drugi strani pa so najbolj razširjen in uspešen standard, ki se danes uporablja v svetu. Taki standardi omogočajo, da organizacije in njihove enote v preskrbovalni verigi zdravstva označujemo z globalnim lokacijskimi številkami (GLN), izdelke in (zdravstvene) storitve z globalnimi trgovinskimi številkami izdelka (GTIN). Z globalnimi identifikatorji lahko označimo tudi osebje, ki izvaja zdravstvene storitve in seveda paciente. V avtomatsko berljive črtne kode GS1 ali radiofrekvenčne oznake GS1 (tehnologija RFID) lahko poleg identifikatorjev zapišemo veliko drugih podatkov, na primer datum izteka uporabe, številko proizvodne serije, serijsko številko, jakost zdravila in podobno. Vse to omogoča sledljivost, preglednost in neprimerno večjo varnost v celotni preskrbovalni verigi, posebno se izboljša varnost pacientov.
Poleg tega standardi GS1 med udeleženci v preskrbovalni verigi zdravstva omogočajo natančno in hitro globalno sinhronizacijo podatkov (standard GDSN) o zdravilih od posamezne enote doziranja, na primer od tablete do najvišje ravni pakiranja. Standardna elektronska sporočila (standarda GS1 EANCOM in GS1 XML) pa omogočajo hitro in natančno izmenjavo dokumentov med udeleženci. Vse to vpliva na natančno naročanje, natančne račune in učinkovitejše upravljanje zalog, vse skupaj pa na znižanje stroškov poslovanja – delovanja zdravstva.
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
