Tiskane izdaje
Z dano možnostjo pridelave GSR so uzakonjeni varovalni pasovi (ti so različni, odvisno od posamezne kulture in jih bodo natančneje določili z uredbo) in je uzakonjeno tudi pridobivanje soglasja sosedov, ki želijo delati po starem, brez prisotnosti GSR oz. da ne bi »preskočila« na njihove obdelovalne površine. Če bi se to vendarle zgodilo, pa so predvidene kazni in odškodnine, ki jih mora plačati povzročitelj. Če bo ta neznan, bo za odškodnino poskrbela država iz posebnega sklada, v katerega pa bodo svoj obvezni prispevek plačevali vsi pridelovalci GSR, ki bodo morali biti registrirani. Predpisana so izobraževanja za pridelovalce GSR, ki se bodo morali ravnati po predpisanih ukrepih za preprečevanje nenamerne prisotnosti gensko spremenjenih rastlin v drugih kmetijskih rastlinah in pridelkih.
Toda zakon, kakršen je bil sprejet, je brez podzakonskih predpisov, pomembnih za uresničevanje v praksi, premalo. Z ministrstva za kmetijstvo napovedujejo, da bodo ključne pripravili še letos. To bi lahko zagotovilo, da bodo po preverjanju in ustrezni potrditvi pri evropski komisiji začeli veljati spomladi prihodnje leto. Ministrstvo je, kot pravijo, že začelo pripravo dveh uredb: ena bo opredelila podrobnejše tehnične ukrepe za zagotavljanje soobstoja, druga pa bo podrobno uredila sistem odškodnin in plačila prispevka za pridelavo GSR. Obljubljajo, da bodo predloga obeh podzakonskih aktov pripravili in uskladili s socialnimi partnerji, v bruseljsko notifikacijo pa ju bodo poslali predvidoma oktobra letos. »Upamo, da bo nato komisija v najkrajšem možnem času, vsekakor pa do začetka rastne sezone (predvidoma do aprila), oba predpisa potrdila oziroma Sloveniji dovolila nadaljevanje sprejema predpisov.«
Dovoljenje z zadržkom
Gensko spremenjeni organizmi in hrana, ki je dodelana z njimi, postajajo slovenska realnost tudi v našem načelno bolj kot ne sonaravnem kmetijstvu. S polnopravnim članstvom v EU leta 2004 je morala Slovenija v celoti sprejeti in začeti neposredno uporabljati veljavno evropsko ureditev na tem področju. Zato je tudi sprejeti nacionalni zakon moral upoštevati evropski zakonodajni okvir. Kljub dvakrat pridobljenemu soglasju nanj (najbolj se je zatikalo pri odškodninski odgovornosti in plačilih odškodnin za »onesnaževanje« konvencionalnih ali eko pridelkov z GSO) si je evropska komisija pridržala pravico do proučitve zakona po njegovem sprejemu. Ni nepomembno, da zdaj pri urejanju soobstoja gensko spremenjenih rastlin z drugimi rastlinami ni ustrezne prakse sodišča EU, ki bi bila v pomoč pri oblikovanju nacionalnih zakonodaj. Je pa gotovo, kot je že večkrat poudaril kmetijski minister Milan Pogačnik, da naša država kot članica Unije na svojem ozemlju »ne more izključiti nobenega tipa kmetovanja in ne more prepovedati pridelovanja gensko spremenjenih rastlin, ki imajo dovoljenje za pridelavo«.
V državah EU ima po veljavnih predpisih dovoljenje za gojenje le gensko spremenjena koruza MON 810 (ameriškega proizvajalca Monsanto), ki je vpisana v skupni katalog poljščin, v skladu z direktivo 2002/53. V tem katalogu je vpisanih 98 hibridov omenjene genetsko spremenjene koruze.
Odobritev gensko spremenjenih organizmov se sprejema na ravni EU. Tudi Slovenija pri tem sodeluje, in sicer z glasovanjem na stalnem odboru za prehransko verigo in zdravje živali ter na svetu za kmetijstvo in ribištvo oziroma v svetu za okolje. Doslej je praviloma glasovala proti uvajanju novih GSO in tako s preostalo večino članic kljubovala pritiskom multinacionalk, proizvajalk semen GSR.
Če za zdaj genetsko spremenjena koruza MON 810, ki je odporna na koruzno veščo, v Sloveniji morda še ni tako zanimiva za pridelovalce (po zadnjih podatkih ministrstva se je koruzna vešča pojavila le v Vipavski dolini oziroma tam, kjer so temperature višje), pa lahko postane zanje zanimivo seme gensko spremenjene koruze, odporne na koruznega hrošča. S tem škodljivcem pa so pri nas težave, zato je tudi letos ponovno dovoljena uporaba s fitofarmacevtskimi sredstvi ustrezno tretiranega semena, ki so ga po lanskih pomorih čebel na širšem območju Ljubljane prepovedali. Seme gensko spremenjene koruze, ki bo odporna na koruznega hrošča, naj bi že čakalo na odobritev za uporabo v EU. Pomemben vpliv na postopek legalizacije GSO ima tudi Evropska agencija za varno hrano (Efsa), ki s svojim mnenjem lahko prispeva h končni odločitvi. V vodstvu te organizacije je tudi slovenski kmetijski minister. Evropski okoljevarstveniki pa prav tej agenciji očitajo, da je preveč pod vplivom fitofarmacevtske in genske industrije, saj naj bi odločitve Efse temeljile na raziskavah, ki jih delajo v sami industriji. Ta pa ima, razumljivo, svoje interese. Okoljevarstvenikom že pritrjujejo v državah, ki nasprotujejo širjenju pridelave GSO koruze, kot sta veliki Francija in Nemčija. V Franciji že prej, v Nemčiji pa letos spomladi so prepovedali pridelavo tudi v EU dovoljeno sejanje koruze MON 810. Njena pridelava je prepovedana še v Grčiji, Avstriji, Luksemburgu in na Madžarskem.
Več škode kot koristi?
Naša država, ki je z zakonom o soobstoju gensko spremenjenih rastlin odprla možnost, kot pravijo zagovorniki, nadzorovane pridelave GSO, torej tudi koruze MON 810, pa gensko spremenjenih organizmov na poljih po prepričanju mnogih preprosto ne potrebuje. »Koruzna vešča, za katero obstaja odporna transgena koruza, pri nas povzroči zanemarljivo malo škode, poleg tega jo lahko krotimo s kolobarjenjem in podoranjem. Uvajanje GSO v Sloveniji pomeni podporo slabi kmetijski praksi,« je prepričan prof. Franc Bavec s fakultete za kmetijstvo v Mariboru. Pomenljive so ne nazadnje tudi besede glavnega kmetijskega inšpektorja Matjaža Kočarja, izrečene v razpravi ob sprejemanju zakona o soobstoju GSO s preostalimi kmetijskimi rastlinami: »Tudi Monsantova MON 810 je nekako v ponovnem preizkusu in Efsa se bo morala znova opredeliti do tega, ali je upravičeno sprostila MON 810 v evropski prostor oziroma ali so nastale nekatere spremembe, ki bi morda lahko povzročile, da bi se tudi ta produkt umaknil.«
Zagovorniki pridelave GSR (tudi pri nas) jo upravičujejo z manjšo uporabo kemije v kmetijstvu, ker naj bi bile rastline GSO, odporne na škodljivce, bolj prilagojene na določeno okolje in podobno, kar naj bi občutno zmanjšalo lakoto v svetu, k zmanjševanju onesnaženosti zemlje in vode ter ne nazadnje k pocenitvi hrane. Pa to ni res. Celo v ZDA, od koder so po svetu širili GSO tehnologijo, danes redki neodvisni strokovnjaki (ki ne delajo v zasebnih inštitutih za potrebe multinacionalk) ugotavljajo in razkrivajo, da sta se nakup in poraba pesticidov zaradi gensko spremenjenih posevkov bombaža, soje in koruze drastično povečala; da je uvajanje in trženje kmetijske kemije vezan posel, s katerim služi peščica, in da s patentiranjem GSO za prehrano izgubljamo ljudje, živali in okolje (neizogibno je okrnjena tudi biotska raznovrstnost).
V Sloveniji sicer še ni bila opravljena nobena študija, ki bi ugotavljala dolgoročni vpliv gensko spremenjenih organizmov na zdravje ljudi in živali. A tako kot drugod v EU je javno mnenje izrazito nenaklonjeno GSO in zavrača rešitve, za katere ima finančni interes peščice agro-kemičnih monopolistov prednost pred varovanjem okolja in zdravjem ljudi.
Iz Delove priloge FT
