Denar Evropske investicijske banke (EIB) je po besedah Zorka samo vprašanje časa. »Smatram, da bodo na majski seji to potrdili,« je dejal generalni direktor projektnega podjetje 2TDK. Kot je še pojasnil, s strani EIB dobivajo več vprašanj, ki so predvsem tehnične narave. »Mi dajemo ustrezne odgovore in smatramo, da gre v pravo smer,« je dodal.
Odbor direktorjev EIB bi moral o 250 milijonov evrov vrednem posojilu za projekt drugi tir Divača-Koper odločiti 9. aprila, a so, kot so tedaj pojasnili na banki, nekatere točke dnevnega reda preložili zaradi dolgotrajne razprave o brexitu.
EIB posojilo pogojuje s poroštvenim zakonom
Kot je že pred dnevi izpostavila infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek, EIB posojilo pogojuje s poroštvenim zakonom. Sama je prepričana, da bi se dalo posojilo dobiti tudi na drugačen način, je pa dodala, da bi bilo to verjetno nekoliko držaje.
Zorko je danes pojasnil, da je po njegovih informacijah poroštveni zakon že pripravljen in v medresorskem usklajevanju, pri čemer je poudaril, da je to stvar ministrstev. To bo sprejela država, je ponovil Zorko in dejal, da pričakuje, da bo odločitev, ki jo pričakujejo še letos, pozitivna.
Na 2TDK so sicer še pojasnili, da lahko država po dogovoru z EIB zakon o poroštvu sprejme po tem, ko bo EIB sprejel dokončno odločitev o posojilu. Torej pred predvidenim črpanjem denarja iz tega vira do leta 2022. Na poroštvo t. i. Junckerjevega naložbenega sklada, ki je bilo prvotno predvideno, pa Slovenija ne more računati, saj je to po pojasnilih evropske komisije predvideno za projekte, izvedene v javno-zasebnih partnerstvih.
V primeru, da EIB posojila ne bi odobrila, pa imajo na 2TDK pripravljen tudi drugi scenarij. »V takem primeru bomo projekt nadaljevali s komercialnimi bankami,« je poudaril Zorko in dodal, da bodo prav danes povpraševanje poslali na 15 bank, njihove odgovore pa pričakujejo do 27. maja. Poroštvo države bo tako potrebno za paket posojil v skupni vrednosti 417 milijonov.
Slovenija je sicer oddala tudi vlogo za pridobitev 80 milijonov evrov kohezijskih sredstev, odločitev Evropske komisije pa bi bila lahko znana jeseni. Pogodbi za 44 milijonov evrov in za 109 milijonov nepovratnih evropskih sredstev pa sta že podpisani.
Za drugi tir bo sicer potrebnih slabih 1,2 milijarde evrov, projekt pa bo financiran s kombinacijo različnih finančnih instrumentov. Poleg omenjenih sredstev bo osnovni kapitalski vložek Slovenije znašal 200 milijonov evrov, še 122 milijonov evrov dodatnega kapitala pa bo Slovenija zagotovila s pobranim pribitkom k cestnini za tovorna vozila na odsekih med Koprom in Ljubljano ter med Ljubljano in Šentrupertom na štajerski avtocesti.
Za drugi tir bo sicer potrebnih slabih 1,2 milijarde evrov, projekt pa bo financiran s kombinacijo različnih finančnih instrumentov. Poleg omenjenih sredstev bo osnovni kapitalski vložek Slovenije znašal 200 milijonov evrov, še 122 milijonov evrov dodatnega kapitala pa bo Slovenija zagotovila s pobranim pribitkom k cestnini za tovorna vozila na odsekih med Koprom in Ljubljano ter med Ljubljano in Šentrupertom na štajerski avtocesti.
Dodatnih 200 milijonov evrov kapitala iz proračuna bo Slovenija prispevala tudi v primeru, da pri projektu ne bo sodelovala zaledna država.
Član uprave 2TDK Marko Brezigar je povedal, da sicer dela na projektu tečejo v skladu z načrti. Gradi se 12 od 23 dostopnih cest, na 2TDK pripravljajo podpis pogodbe za projekt za izvedbo (PZI), prav tako se po načrtih izvajajo arheološka dela. Razpis za za gradnjo mostov in galerije Glinščica je že objavljen in bo odprt do 10. maja, razpisi za glavna gradbena dela pa naj bi bili objavljeni do konca leta.