V bazenu v Žusterni trenirajo listi in prazne steklenice

Izgubljeni sta dve sezoni, osemsto plavalcev, triatloncev in vaterpolistov se mora zdaj stiskati v turističnih bazenih.

Objavljeno
13. november 2012 09.22
Posodobljeno
13. november 2012 11.00
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj

Koper – Odločitev koprskega župana Borisa Popoviča, da kakih osem mesecev pred začetkom prenove bazena Žusterna zapre edini javni športni bazen na Primorskem, je povzročila veliko hude krvi. »Bazen bi lahko obnovili tudi tako, da bi manj prizadeli približno 800 športnikov, ki trenirajo v njem,« je dejala predsednica Plavalnega kluba Koper Alenka Šarkanj.

Posledica zdajšnje odločitve občinskega vrha je, da morajo plavalci, vateropolisti in triatlonci vaditi v dveh turističnih bazenih hotela Žusterna in hotela Arija v Mladinskem zdravilišču Debeli rtič, v morski vodi na polovici površine, da razpada eden od dveh vaterpolo klubov in da se denimo največji koprski plavalni up Matjaž Markič vozi vsak dan na treninge v Trst.

Stroški manjši, a pogoji neprimerni

Športni bazen Žusterna, ki so ga plavalci upravljali 38 let, preden je upravljanje pred desetimi leti prevzel občinski javni zavod za šport, so prenovili leta 1999, a takrat niso predvideli, da ga bodo čez nekaj let začeli uporabljati tudi pozimi. Koprski plavalci in vateropolisti so kupili balon in ogrevalne naprave ter tako poskrbeli za ogrevanje zraka in vode.

Ker to ni bilo energetsko varčno in je školjka bazena deloma v neposrednem stiku z morjem, ki pozimi močno ohlaja bazensko vodo, so stroški vzdrževanja bazena še posebno visoki. Koprska občina je samo za obratovalne stroške za bazen namenila 300.000 evrov na leto. Znesek, ki ga zdaj plačuje dvem hotelskim organizacijam, je za polovico nižji, a imajo plavalci na voljo tudi toliko manjše in zanje neprimerne zmogljivosti.

Ker koprska občina še zelo dolgo ne bo imela novega olimpijskega bazena v poslovnem objektu Solis, bodo v nekaj letih pri stroških privarčevali več, kot bodo plačali za sanacijo 50-metrskega bazena, zasilno urejenega za delovanje v zimskih razmerah. Toda vodstvo plavalnega kluba je za odločitev, da jim bazen ne bo več na voljo, izvedelo šele septembra, tik preden so hoteli ponovno postaviti balon.

Občina pohitela z zaprtjem

Na vprašanje, zakaj so zaprli bazen precej prej, kot ga bodo začeli obnavljati, so iz občinske uprave odgovorili, da so razpisno dokumentacijo za rekonstrukcijo bazena začeli pripravljati »že« poleti, saj so menili, da bodo dela lahko začeli v čim krajšem času. Toda občina je šele pred nekaj dnevi uspešno končala razpis za izdelave projektne dokumentacije.

Izbrali so podjetje ACMA in biro Ipsa Ambienti, ki bosta do konca januarja za 51.000 evrov šele pripravila projektno dokumentacijo. Sledila bosta pridobivanje gradbenega dovoljenja in razpis za izbiro izvajalca. Menda pred majem prihodnje leto ni mogoče, da bi začeli dela. Do takrat bi bazen lahko uporabljali. Predstojnik občinskega urada za družbene dejavnosti in razvoj Timotej Pirjevec opravičuje zgodnje zaprtje bazena s tem, da ga niso hoteli zapirati sredi tekmovalne sezone, kar bi uporabnikom povzročilo veliko težav.

Zdaj v občini tudi vedo, da bodo prenovitvena dela trajala predvidoma do konca leta 2013. To pomeni, da bodo koprski plavalci gotovo izgubili še prihodnjo sezono. Bazen bodo izolirali, mu postavili nadkritje ter poskrbeli za bolj urejene sanitarije in garderobe. Pozimi bi ga zapirali, poleti odpirali, saj si plavalci želijo vsaj štiri mesece plavanja v odprtem bazenu, na čistem zraku. Na občini nočejo ugibati, koliko bo stala prenova, ker da ne bi s tem vplivali na ponudbe izvajalcev.

»Občinskemu vodstvu zamerimo, ker se z nami ni posvetovalo in nas ni seznanilo z načrti. Za vse podrobnosti izvemo iz medijev. Ker smo pred osmimi leti kupili balon in nas je prodajalec obvestil, da se lahko, če je dalj čas neuporabljen, zlepi, torej uniči, ga bomo prodali. Kupce iščemo v tujini in na Ptuju,« je povedala Alenka Šarkanj.