Tiskane izdaje
Na območju, katerega večji del je v lasti sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, manjši pa je občinski, je pred leti potekala intenzivna pridelava drevesnih sadik s fitofarmacevtskimi sredstvi v neposredni bližini reke, kar je degradiralo prostor.
Reaktivacija območja ponuja priložnosti za socialno podjetništvo, je prepričana celjska umetnica Andreja Džakušič, ki pravi, da bi bila dejavnost na prostoru opredeljena kot neprofitna oziroma nekomercialna, delo pa bi postopoma dobili krajinski arhitekti, gradbinci, vrtnarji in vrtičkarji.
Samopreskrbne pridelovalne površine bi lahko umestili med vrste dreves in grmov. Džakušičeva je pojasnila, da je bilo območje že v času Marije Terezije razlivno območje Savinje in da je na njem težko pridelovati poljščine, ker je zaradi bivše drevesnice, ki jo je v preteklosti upravljalo Vrtnarstvo Celje v stečaju, zelo malo plodne zemlje.
Bivša drevesnica je prerasla v pravi drevesni park, območje pa je edinstveno, ker so se rastline razrasle po naravni poti, zatočišče v njem pa so našle tudi mnoge živalske vrste, kot so srne, divji prašiči, šoje, žolne, fazani, sove in kanje.
Nove zaposlitve in dodatni vir dohodka
Po mnenju Džakušičeve bi lahko drevesni park povezal zanimive točke Celja, ker je dostopen s štirih strani in spojen s priljubljeno sprehajalno potjo ob Savinji. Prostor ponuja možnost za nove zaposlitve in dodaten vir dohodka. Poleg urbane pridelave hrane bi lahko v parku z naravnimi ribniki in bazeni, ki bi bil zavetišče za divje živali in rastline, uredili tudi učne poti s splošnoizobraževalnimi vsebinami in učni poligon naravovarstvenih ved, glede na to, da so v bližini kar tri osnovne šole, ki bi lahko imele šolo v naravi pred lastnim pragom, je prepričana Džakušičeva.
Dodatna možnost je recikliranje odpadnega materiala, kot je kompost, ki ga zaradi vsebnosti težkih kovin ni mogoče prodajati, na tem območju pa je idealna možnost za čiščenje z rastlinami. Recikliranje je tudi sajenje rastlinskih sadik, ki jih v vrtnarskih centrih odvržejo na smetišče.
Vse odvisno od občine
Vodja sektorja za kmetijstvo sklada kmetijskih zemljišč Martin Brus je povedal, da bodo v začetku prihodnjega leta objavili razpis za zakup tega območja. Načelno podpirajo zamisel civilne pobude, vendar pravi, da je lokalna skupnost tista, ki ureja prostor s prostorskimi akti, sklad pa je pripravljen prilagoditi razpis, če bo občina sprejela ustrezen odlok.
Kot je pojasnil, je za sklad sprejemljivo tako vrtičkarstvo kot drevesnica, ker gre za kmetijski dejavnosti, za drevesni park pa bi morala občina sprememniti namembnost zemljišča. Sklad lahko odda zemljišče v najem za vrtičkarstvo po ceni 279,36 evra na leto na hektar, pri čemer bi se v prvi fazi zadovoljil tudi z zadostnim številom interesentov za urejanje vrtov na tem območju.
Župan Šrot bolj za profitne dejavnosti
Civilna pobuda je iskala podporo tudi pri direktorju Triglavskega narodnega parka Petru Skobernetu, ki je idejo podprl tudi zato, ker za uresničitev niso potrebni veliki finančni vložki. Napotil jih je na direktorico naravnega rezervata Škocjanski zatok Natašo Šalaja, ki je kljub nasprotovanju koprske občine, ki je na tem območju načrtovala stavbna zemljišča, pridobila državna sredstva za sanacijo in evropska za ureditev naravnega rezervata. Šalajeva je obljubila pomoč civilni pobudi, ki se bo obrnila tudi na druga referenčna območja s statusom ekološko varovanih območij.
Celjski župan Bojan Šrot pravi, da pozna idejo mladih in izobraženih Celjanov, ki so ekološko ozaveščeni in iščejo poslovne priložnosti. Pravi, da ne nasprotuje zamisli o Celju kot velikem vrtu, kjer bi v urbanem okolju poleg betona in asfalta našli čim več zelenih površin, a se bolj nagiba k profitni dejavnosti na tem območju. Po njegovem mnenju bi bilo smiselno oživiti bivšo drevesnico.
Za zamisel, ki brez politične volje ni uresničljiva, se je pred lokalnimi volitvami čez noč ogrela tudi večina političnih strank.
