V četrtek bodo gasilci protestirali, učitelji pa se zbrali na shodu

Ljubljana - V četrtek, 5. oktobra, bosta dve poklicni skupini v javnem sektorju opozorili na svoj položaj in na neustrezno vrednotenje njihovega dela - poklicni gasilci in učitelji. Prvi bodo protestirali pred vladno palačo, učitelji pa se bodo ob svojem dnevu srečali na Gospodarskem razstavišču.

Poklicni gasilci bodo po tem, ko pri odpravi plačnih anomalij niso našli skupnega jezika ne z ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikarjem, ne s svojo resorno ministrico za obrambo Andrejo Katič, na svoje zahteve opozorili bolj javno in glasno. Za 5. oktobra so napovedali protest pred vlado, na katerega so povabili tudi kolege iz industrije in letalstva, pa tudi prostovoljne gasilce. Njihove zahteve so dvig osnovnih plač za dva plačna razreda za vse gasilce in za tri plačne razrede za dve delovni mesti v petem in šestem tarifnem razredu. Če bi jim ustregli, ne bi bili več primerljivi z vojaki, policisti, pazniki, pa jim, med drugim, odgovarja minister Koprivnikar.

Na svetovni dan učiteljev

Na peti oktober, svetovni dan učiteljev, bo Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) organiziral shod v Ljubljani, nanj so povabili tudi resorno ministrico Majo Makovec Brenčič. »Dan bomo posvetili neustreznemu vrednotenju dela učiteljev in naslovili zahteve na ministrico,« je napovedal glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj, ki ne izključuje možnosti, da bodo na tem dogodku, kjer pričakujejo več kot 1000 udeležencev, glasovali o nadaljnjih sindikalnih aktivnostih, če vlada ne bi sledila njihovim zahtevam. Te so že konkretno oblikovali, a jih javno še ne želijo komentirati. »Tako z domačimi kot mednarodnimi primerjavami bomo pokazali, da je delo učiteljev razvrednoteno in se spraševali, zakaj je tako. Očitno je pa to nek trend, saj bodo tudi na Nizozemskem, Češkem in v Litvi učitelji opozarjali podobno. Gre za učinek krize, ko so nekatere države zniževale stroške za izobraževanje, kar se je izkazalo za katastrofalno. Ne bomo zahtevali zgolj zvišanja plač, ampak tudi takojšnje zvišanje proračunskih sredstev za izobraževanje, ki so se v Sloveniji znižali iz 18 na 14 odstotkov,« je dejal Štrukelj.

Zdravniki očitajo zavajanje

Na shod pozivajo tudi s plakatom, v katerem se sprašujejo, zakaj je povprečni plačni razred nekoga s 7. stopnjo izobrazbe v državni upravi 43., kar pomeni 2287 evrov bruto, zdravnika brez specializacije 44. oz. 2378 evrov bruto, učiteljev povprečni plačni razred pa je le 36., oz. 1738 evrov bruto. Na objavo teh podatkov so se odzvali v skupini Mladi zdravniki Slovenije, kjer trdijo, da so zavajajoči. »Ob zdravniku brez specializacije tudi zdravniki pomislimo na začetnika, vendar pa gre v tem primeru za starejše zdravnike iz časov, ko specializacije medicine še ni bilo. Ti zdravniki, prej imenovani splošni, danes opravljajo delo specialista družinske medicine,« pojasnujejo mladi zdravniki.

Po njihovih besedah je danes večina zdravnikov, ki še nimajo specializacije, pripravnikov, sobnih zdravnikov ali specializantov. Začetniki pripravniki pričenjajo v 29. plačnem razredu (989 evrov neto), sobni zdravnik je v 35. (1097 evrov neto), večina specializantov pa je, trdijo, okrog 40. plačnega razreda, kar pomeni 2033 evrov bruto ali približno 1317 evrov neto. »Povprečna neto zdravniška plača, ne le mladih, pač pa vseh zdravnikov v Sloveniji, z vsemi dodatki, nadurami in dežurstvi vred, ki znatno presegajo redno obveznost, znaša 1900 evrov neto,« zagotavljajo v svojem pismu.

»Primerjajo pripravnike, ki niso zdravniki, ki samostojno delajo,« jim je odgovoril Štrukelj. »Naše primerjave držijo - 44. plačni razred velja za zdravnike brez specializacije, ki samostojno delajo, in jih je v Sloveniji še okrog 2000. V glavnem so starejši, ki jih je praktično 60 odstotkov v najvišjih plačnih razredih. Jaz se solidariziram z mladimi zdravniki, ki težko pridejo do specializacij in jih uporabljajo za vse mogoče, in imam ogromno simpatij do njih, ampak to ne spremeni izračuna,« je še dodal.