V Črni gori dokazali sledi človeške ribice

V okviru mednarodne raziskave so razvili in preizkusili inovativno metodo za ugotavljanje navzočnosti ogrožene dvoživke.

Objavljeno
20. januar 2015 20.10
Človeška ribica
Marjana Hanc, Kranj
Marjana Hanc, Kranj

Kranj – »V Črni gori se nam je posrečilo prvič dokazati sledove človeške ribice. S pomočjo najnovejše tehnologije se odpira nov pogled na skrivnostno dvoživko in njen nedostopni jamski habitat,« je prepričan Gregor Aljančič, eden od raziskovalcev in vodja projekta Pregled razširjenosti človeške ribice s pomočjo vzorčenja okoljske DNK.

Začelo se je v jamskem laboratoriju Tular v Kranju

Biologi, jamarji in naravovarstveniki so včeraj pojasnili, da so razvili in preizkusili inovativno metodo zaznavanja sledi človeške ribice v podtalnici. V eni najobsežnejših terenskih raziskav doslej, ki je v Sloveniji, Bosni in Hercegovini (BiH) ter Črni gori potekala v letih 2013–2014, so iskali genski odtis človeške ribice v podtalnici, in ne samih primerkov dvoživke. Metodo so razvili v laboratoriju Tular v majhni konglomeratski jami v Kranju, ki ga vodi Aljančič, nato pa so jo preizkusili na znanih nahajališčih.

»Prvi pozitivni rezultat iz Črne gore je bil za nas velik mejnik. Potem smo začeli dokumentirati nova nahajališča, predvsem v Hercegovini. Z novo metodo smo jih odkrili deset, še deset pa smo jih določili na podlagi informacij domačinov,« je povedal Gregor Aljančič.

Trije izviri

V dveh letih so pregledali 59 jam in kraških izvirov ter iz njih vzeli vzorce, s pomočjo katerih so dokumentirali 20 novih nahajališč predvsem v BiH, kjer človeška ribica še nima urejene zakonske zaščite.

Najbolj presenetljivi rezultati pa so prišli iz Črne gore, kjer človeška ribica doslej sploh ni bila znana. Predsednik Biospeleološkega društva Črne gore Miloš Pavićević je včeraj pojasnil, da so z inovativno metodo, ki so jo razvili z biološkim inštitutom ZRC SAZU in ljubljansko biotehniško fakulteto, odkrili sledi DNK človeške ribice v treh izvirih: v Grahovem ob meji med BiH in Črno goro ter v Risanu v Boki Kotorski.

»Rezultati so pomembni za prihodnost,« je navdušen Pavićević, Aljančič pa upa, da bo metodološki napredek prispeval k nujni vzpostavitvi monitoringa človeške ribice in k spremljanju njene razširjenosti.

Raziskavo, kjer je sodelovalo 24 vladnih in nevladnih organizacij, so s 15.000 dolarji sofinancirali mednarodni naravovarstveni sklad Critical Ecosystem Partnership Fund, BirdLife International in Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.