Tiskane izdaje
Dolga vas − Na mejnem prehodu v Dolgi vasi so zjutraj Madžarski poskusili predati 14 beguncev, ki so jih slovenski policisti v noči na četrtek prijeli blizu Lendave pri nedovoljenem prestopu meje. Na Madžarsko so jih želeli vrniti, ker nihče od njih ni zaprosil za mednarodno zaščito.
Po približno uro dolgih pogajanjih in preverjanju informacij so se predstavniki madžarske policije odločili, da 14 beguncev zavrnejo. Kot razlog za zavrnitev so navedli neobstoj dokazov, ki bi potrjevali, da je skupina moških v Slovenijo res prišla iz Madžarske. Dokazila jim je uspelo dobiti samo o njihovem bivanju v Srbiji, Makedoniji in Grčiji.
Skupino 14 moških, ki so domnevno sirski državljani in so brez vseh dokumentov, so prepeljali nazaj v center za tujce v Postojno. V nadaljnih postopkih jih bodo poskušali vrniti v eno izmed zgoraj naštetih držav, ki so jo begunci že prečkali na poti do Slovenije.
Na odgovor, zakaj želi Slovenija begunce vrniti v državo, iz katere so prišli, ne pa jih zadržati ali pospremiti v državo, kamor si želijo, murskosoboški policisti niso hoteli odgovoriti, saj za to po njihovih besedah niso pristojni. Odgovorov pristojnih z ministrstva pa še nismo dobili. Kot je pred dnevi že opozarjala organizacija Amnesty International, na Madžarskem begunci nimajo ustreznega dostopa do postopka mednarodne zaščite, v sprejemnih centrih pa jih čakajo slabe razmere.
Pri tem so spomnili na načelo prepovedi vračanja, po katerem država begunca ali prosilca za azil ne sme izgnati oziroma prisilno vrniti v državo, kjer je njegovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi njegove rase, vere, državljanstva, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenega političnega prepričanja. Prav tako ga ne sme vrniti, če bi v tej državi bil v nevarnosti zaradi nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali če gre za državo s sistemsko pomanjkljivim azilnim sistemom. Država prav tako ne sme vračati v sicer varno državo, če bi bil posameznik v nevarnosti nadaljnjega vračanja v državo, ki ni varna država.
Slovenska sprenevedanja ob begunski krizi
Na ravnanje slovenske policije in slovenske vlade se je odzval nekdanji ustavni pravnik Matevž Krivic: »Pred dnevi je predstavnik notranjega ministrstva zavajal javnost, da smo pripravljeni na sprejem beguncev, da jih bomo razdelili na tri skupine in da bodo ohranili svobodo gibanja. Ko samo prvih 14 Sircev pomotoma pride k nam namesto v Avstrijo, jih takoj zapremo, a kar je še hujše, jih hočemo vrniti na Madžarsko.«
Odločitev, da Slovenija poskusi begunce vrniti Madžarski je označil kot sramotno: »Sramota je, da je naša vlada tako globoko pod moralno in politično ravnjo nemške in avstrijske vlade, da se jima ni sposobna priključiti v njunem občudovanja vrednem stališču: moralne (in hkrati pravne) vrednote EU povsem nesporno zahtevajo nevračanje in sprejem beguncev pred vojno, dokler to država le zmore. Slovenija pa se zapre že ob prvih 14 Sircih!«
Krivic je tudi zavrnil pravne argumente, s katerimi je notranje ministrstvo pojasnjevalo odločitev o vrnitvi beguncev v države, iz katerih so prišli. »Ni res, da bi po Dublinski uredbi morali begunce vračati v državo prvega vstopa v EU. Res pa je, da so doslej deset let vsa evropska notranja ministrstva iz nje upoštevala le člene, ki so jim ustrezali, druge pa 'spregledala'. Pri nas žal tudi sodišča. Toda odločitev Nemčije, da bo Sirce sprejemala, tudi če so v EU vstopili kje drugje, je (bila) popolnoma v skladu tudi z Dublinsko uredbo, ne le z moralo in zdravo pametjo!«
Slovenija naj ravna kot suverena država
Izredni profesor na Fakulteti za varnostne vede Branko Lobnikar meni, da bi se morala Slovenija v primeru množičnega prihoda beguncev k nam odzvati z jasno politiko in navodili. Pri tem mora po njegovih besedah ravnati suvereno in ne čakati na to, kakšen bo dogovor znotraj EU, ki se na krizo odziva preveč partikularno.» Če bi znala EU reagirati skupaj, kot neka skupnost, bi lažje reševali težave,« je prepričan. Pri tem EU po njegovih besedah nikakor ne bi smela pozabiti, da si je dala Nobelovo nagrado za mir. »Ne gre samo za to, da takšno nagrado sprejmeš, ampak jo moraš s svojimi dejanji tudi obraniti,« dodaja. Ob pomanjkanju izrazite skupne politike EU Lobnikar opozarja, da mora Slovenija ravnati kot suverena država, ki že ima neko izkušnjo z begunci. »Najslabša stvar bi namreč bila, da bi slovenska vlada čakala, rekoč, bomo videli, kaj se bomo dogovorili v EU.«
Z vidika operativnih služb, kot je denimo policija, je po njegovem mnenju treba vedeti, da ne morejo ravnati drugače, kot po pravilih, razen če dobijo drugačna navodila, izpostavlja.» Ne gre denimo pričakovati, da se bodo policisti spremenili v humanitarno organizacijo, ki bo postopke izvajala po nekih načelih uporabne etike. Od njih gre pričakovati, da bodo delali humano, dostojanstveno, vendar po pravilih. Lahko pa dobijo tudi drugačna navodila. Če bo vlada rekla, da se je treba striktno držati pravil, se jih bodo, če bo rekla, da se je treba poleg pravil držati tudi nekih humanitarnih načel, potem pa se jih bodo operativne službe tudi držale. A mora pri tem vlada sprejeti neko jasno politiko,« je še povedal Lobnikar za STA.
Na Amnesty International zahtevajo varne in zakonite poti v Evropo
Jerneja Turin iz Amnesty International (AI) pravi, da so razočarani nad odločitvijo Slovenije, ker je ta skupino štirinajstih sirskih beguncev sploh skušala vrniti na Madžarsko. Pri tem opozarja, da sicer obstaja možnost, da jih bo Slovenija zdaj prisilno vrnila po formalnem postopku - zdaj je to poskušala narediti po neformalnem postopku na podlagi bilateralnega sporazuma -, a je zato po njenem malo možnosti glede na to, da ni dokazov, da so begunci slovensko mejo prestopili z Madžarske. Turinova pri tem opozarja, da apel, ki so ga poslali notranjemu ministrstvu in slovenski vladi in ki ga je podpisalo 1300 ljudi, še velja: »Nasprotujemo prisilnemu vračanju beguncev na Madžarsko zaradi tamkajšnjih kriznih razmer, ko smo priča okrutnim ravnanjem in slabemu azilnemu sistemu. Očitno je, da madžarska vlada namreč ne zagotavlja standardov, ki bi jih morala.«
Tudi zaključki včerajšnjega sestanka notranjih ministrov EU so po oceni humanitarne organizacije AI zaskrbljujoči. »Kvote sicer so en korak in lahko prinesejo neko manjšo sprostitev pritiska za mejne države, vsekakor pa niso ne kratkoročna ne dolgoročna rešitev,« opozarja Turinova. »Zahtevamo varne in zakonite poti v Evropo ali pa humanitarne vize, ko bi begunci že v tretjih državah lahko zaprosili za vstop in prišli v Evropo na dostojen način ter potem zaprosili za mednarodno zaščito. In to je prva stvar, druga pa je večja solidarnost. Najprej solidarnost z ljudmi, ki so v stiski, in solidarnost z drugimi državami. V državah v razvoju je v tem trenutku 80 odstotkov vseh beguncev in tu ni nobene solidarnosti znotraj Evropske unije. Odgovornost se mora porazdeliti.«
Ne deportacijam
Da je treba reči ne deportacijam, pravi tudi Mojca Pajnik, raziskovalka migracij z Mirovnega inštituta. »Vlada je v zadnjem času javno govorila, da je Slovenija pripravljena na sprejem nekaj tisoč beguncev, govorila je o solidarnosti in zagotovila je, da beguncev ne bo vračala v nehumane razmere. In razmere na Madžarskem so nehumane. In zdaj naj od besed preide k dejanjem, ne pa ob prvem primeru narediti povsem nasprotno,« opozarja predavateljica na fakulteti za družbene vede.
Po njenem so deportacije beguncev iz Slovenije na Madžarsko celo v nasprotju z Dublinsko uredbo, saj tam ni varno. Tako imenovana suverenostna klavzula državi po njenem tudi omogoča, da na svojem ozemlju vzpostavi humanitarno stanje. »Kar je zdaj treba narediti, je slediti temu, kar so begunci in državljani EU že naredili. Begunci so podrli evropske meje, podrli so jih tudi državljani EU, ko se v številnih državah mobilizirajo za solidarnost. Evropa zdaj te meje spet gradi, toda v to smer ne smemo iti.«
