Osamitev ne more biti predmet vsakokratne improvizacije

Ljubljana – V domovih starejših občanov zahtevajo vzpostavitev zunanjih enot za izolacijo obolelih stanovalcev. Siljenje v »sive« in »rdeče cone« v domovih krši zakonodajo, pravijo, posluha na ministrstvih za delo, družino in socialne zadeve ter za zdravje pa ne zaznajo. Grozijo z zapustitvijo vladne delovne skupine, v kateri odločajo o ukrepih v njihovih enotah.



Ministrstvo za delo ne popušča in vztraja pri svojem, je bila kratka informacija Blaža Kovača iz Amnesty International Slovenije ob današnjem sestanku predstavnikov Skupnosti socialnih zavodov, Skupnosti varstveno delovnih centrov in Skupnosti centrov za usposabljanje, delo in varstvo s predstavniki ministrstev za delo in za zdravje ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Le malo pred tem sta obe skupnosti objavili Zahtevo po zagotovitvi zunanjih enot za osamitev obolelih s koronavirusno boleznijo 19, naslovljeno na obe ministrstvi. Podpisali so jo tudi na Amnesty International Slovenije in v Društvu Spominčica.

»Tisto, na kar smo ves čas opozarjali med prvim valom, se ni bistveno spremenilo. Ministrstvo za zdravje vztraja pri svojem. Lahko se bo zgodilo, kar se je med prvim valom,« je razmere v domovih komentiral v. d. sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Denis Sahernik.

Že 24. aprila, med prvim valom, so v domovih po vsej državi s petnajstminutnim protestom opozarjali, da so ukrepi države neustrezni, stanovalci pa diskriminirani. V času vračanja okužb v domove v obeh skupnostih opozarjajo, da je po trenutno veljavni zakonodaji za obolele s koronavirusno boleznijo 19 obvezna popolna osamitev. Zakonodaja določa tudi, da se osamitev brez izjeme izvede v pooblaščenem zdravstvenem zavodu, v posebnem prostoru z zagotovljeno visoko stopnjo varnosti za preprečitev širjenja povzročitelja.



Večina socialnovarstvenih zavodov in varstveno delovnih centrov nima osnovnih prostorskih, tehničnih, kadrovskih in drugih virov za izvajanje učinkovite osamitve, niti ne gre za pooblaščene zdravstvene zavode, so zapisali. Prisilo iz zadnje vladne odredbe s 7. julija, da socialnovarstveni zavodi in varstveno delovni centri vzpostavijo tako imenovane sive in rdeče cone oziroma osamitve na domačih naslovih in v socialnovarstvenih zavodih, razumejo kot neskladno z omenjeno zakonodajo.

»Osamitev zunaj zavoda ali centra ne more biti predmet vsakokratnega zamudnega dogovarjanja ali celo improvizacije, ko pride do okužbe ali suma okužbe. Nujna je sistemska ureditev, ki bo takšno ukrepanje vnaprej predvidela v vseh prizadetih zavodih in centrih ter jim s tem omogočila hitro odzivanje,« so še zapisali.

Zahtevajo tudi sistemski nadzor očitkov o tako imenovanem vnaprejšnjem triažiranju še neokuženih stanovalcev domov za starejše in vložnih listih, kar še ni dobilo epiloga. Zahtevajo nadzor, ki bo vključeval odločevalske procese na vseh, tudi na najvišji ravni.

Če jim ne bo ugodeno do 1. avgusta, grozijo s protestnim izstopom iz delovne skupine, v kateri pripravljajo protokol ukrepov med epidemijo. »Ne vidimo smisla obstoja v skupini, v kateri naših predlogov in opozoril ne upoštevajo,« je dodal Sahernik. V skupini so sicer na vladni strani predstavniki obeh ministrstev in NIJZ.


 

Bolnišnični oddelki za stanovalce domov

Na ministrstvu za delo nam »vztrajanja pri svojem« danes niso potrdili, tudi očitkov iz zahteve še niso komentirali. Za naslednji teden so napovedali ponovni sestanek glede uresničljivih ukrepov v okviru zmožnostih. Kadrovsko stisko v domovih razumejo, so zapisali v odgovoru, vidijo jo kot posledico ravnanja v zadnjih 15 letih. Za reševanje tega obljubljajo 31 milijonov evrov iz četrtega protikoronskega zakona.

Kot so še dodali, so jih z ministrstva za zdravje seznanili o vzpostavitvi štirih negovalnih oddelkov za covid-19 v UKC Ljubljana, UKC Maribor in splošnih bolnicah Šempeter ter Novo mesto. Tovrstna pomoč domovom bo le začasna, na te oddelke bodo nameščali oskrbovance domov z okužbo, ki pa niso zboleli in torej zaradi covida-19 ne potrebujejo bolnišnične oskrbe. V bolnišnice jih bodo premestili za dva ali tri dni.

»Po eni strani imamo zdravstveno stroko, ki jasno pove, kakšni naj bi bili protokoli, na drugi strani pa imamo skupnost, ki pozna konkretne prostorske in kadrovske pogoje. Iščemo pot, ki bo najprimernejša za uporabnika, da mu bosta zagotovljena varnost in zdravje,« je po današnjem sestanku izjavil državni sekretar na ministrstvu za delo Cveto Uršič.