V Dravogradu referendum zaradi vetrnic?

Tako so odločili sinoči in s tem odgovorili civilni iniciativi Za Ojstrico brez vetrnih elektrarn, o kateri so občinski svetniki podvomili, koliko ljudi zastopa in kakšna so zares stališča prebivalcev Ojstrice. Direktorica občinske uprave Dominika Knez je spomnila, da je z naložbami v obnovljive vire energije pred tremi leti soglašal ne le občinski svet, pač pa tudi krajani Ojstrice, ki so se proti gradnji vetrnih elektrarn na svojem območju izrekli maja letos na pogovoru z investitorjem. Takrat je roko proti naložbi dvignilo osemnajst od devetnajstih navzočih, vodstvo Dravskih elektrarn Maribor pa je zaradi protesta krajanov zagotovilo, da naložbe brez njihovega soglasja ne bodo izpeljali.

Občinski svetnik Ferdo Abraham je opozoril, da bi občinski svet moral prisluhniti ljudem, ki živijo na Ojstrici. Na zboru krajanov se jih je namreč zbrala le peščica od približno dvestotih volivcev na tem območju. Občinski svetniki so omenjali možnost, da bi med njimi izvedli anketo, nekateri so govorili celo o referendumu. »Če so domačini proti gradnji vetrnih elektrarn, potem naj investitorjem preprosto ne prodajo svojih zemljišč,« je rekel podžupan Anton Preksavec in opozoril, da občina v tej zgodbi ni ne investitor in ne soglasodajalec. »Zato glavna tarča civilne iniciative ne more biti občinski svet, pač pa investitor in vpletena ministrstva,« meni Preksavec. 

Dominika Knez je svetnikom razložila, da svetniki sicer lahko sprejmejo odločitev o spremembi občinskega prostorskega načrta, ki je dolgotrajen in drag proces, a tudi z njim občina ne more preprečiti umeščanja vetrnih elektrarn v prostor z državnim prostorskim načrtom, saj so državni akti nad občinskimi. Da tudi preostale koroške občine odpirajo vrata investitorjem v obnovljive vire energije, je svetnike spomnila Marjetka Sevčnikar: »Tudi V Slovenj Gradcu imajo v občinskem prostorskem načrtu podoben zapis kot mi.«

Dravske elektrarne Maribor (DEM) željo z državnim prostorskim načrtom na Ojstrici zgraditi tri vetrne elektrarne s skupno močjo deset megavatov. Stale naj bi na posestvu kmeta Morija na nadmorski višini 1245 metrov, v gozdu, na dveh slemenih med Morijevim in Koboltovim vrhom. Visoke bodo od 105 do 135 metrov, proizvedle pa naj bi od 19 do 23 gigavatnih ur električne energije na leto. Poleg DEM se za gradnjo vetrnih elektrarn z močjo do enega megavata zanima tudi podjetje Estivo HMB iz Ljubljane. Tudi oni bi zgradili tri vetrnice na kmetiji Marije Lesičnik, po domače na Velški mori. Investitor, za katerim stoji češki kapital, podrobnosti naložbe v javnosti že ni razkril. Da z načrti misli resno, dokazujejo soglasja za priklop na obstoječe dvajsetkilovoltno omrežje, ki so ga za tujega investitorja reševali v Elektru Celje. DEM takšne možnosti priklopa zaradi moči proizvedene energije ne bo imel in bo moral v dolino graditi kablovode. 

Člani civilne iniciative Za Ojstrico brez vetrnih elektrarn so napovedali, da bodo investitorjem ves čas gledali pod prste. Skrbijo jih škodljivi vplivi delovanja vetrnic na ljudi ter uničenje narave. O tem sinoči na občinskem svetu ni nihče rekel niti besede.