V druge roke namesto na odpad

Mislinjska Dobrava – V Koroškem centru za ravnanje z odpadki Kocerod načrtujejo odprtje centra ponovne uporabe, v katerem bo mogoče poceni dobiti uporabne izdelke, pohištvo, igrače itd. iz druge roke. Takega centra na Koroškem še ni, izdelke zanj pa bodo zbirale vse štiri regijske komunale.

V centrih ponovne uporabe zbirajo odvečne, a dobro ohranjene in še vedno uporabne izdelke, kot so pohištvo, posoda, knjige, gospodinjski pripomočki, otroška oprema, igrače, oblačila, športna oprema ... Tisti, ki jih več ne potrebujejo, jih lahko podarijo centru, tam pa izdelke očistijo, če je treba, tudi popravijo in za simbolično ceno ponudijo novim uporabnikom. Najbližji tak center že uspešno deluje v Velenju, na Koroškem pa ga še ni, zato so se v Kocerodu v dogovoru s koroškimi občinami odločili, da ga odprejo na lokaciji v Mislinjski Dobravi, v sklopu Kocerodovih objektov.

Za to bodo najprej uredili manjši reprezentativni prostor, kot napoveduje direktor Koceroda Ivan Plevnik, pa bodo prihodnje leto zgradili tudi večje skladišče. »Povezali smo se z vsemi štirimi komunalami in županom predlagali, da bi skladno s hierarhijo ravnanja z odpadki poskušali stvari, ki so še povsem primerne za ponovno uporabo, izločiti iz procesa predelave in odlaganja in jih ponudili občanom, ki jih potrebujejo.« Tudi stavba centra ponovne uporabe, kamor bodo Korošci lahko pripeljali odvečne, a uporabne stvari, bo opremljena s ponovno uporabljenimi izdelki. »Vzpostaviti si želimo sodelovanje z ljudmi, v zameno za izdelke, ki jih bodo prinesli, bodo lahko dobili denimo kompost.«

Zajeziti divje potrošništvo

S tem želijo ozavestiti ljudi, da veliko stvari še ni kar za v smeti, takoj ko jih sami ne potrebujejo več. »V center za ravnanje z odpadki dobimo ogromno igrač, ki jih ljudje zavržejo, ker so jih otroci prerasli. Veliko jih pošljemo v Bosno. Tudi evropske usmeritve gredo v to smer, da mora država več narediti glede ponovne uporabe, s tem pa zmanjšati nastajanje odpadkov,« poudarja Plevnik in dodaja, da ne gre le za to, da bi ljudje svoje stvari podarjali naprej, ampak tudi, da bi jih sami uporabljali čim dlje, se obnašali manj divje potrošniško. »V poplavi cenenih materialov je tako, da jih kmalu po nakupu zavržemo. V smeteh konča ogromno plastičnih poletnih stolov in miz, ki so zdaj aktualni in poceni. Po letu dni jih ljudje že zavržejo.« Večje izdelke, na primer pohištvo, bodo lahko prišli tudi iskat, a bodo pri tem morali po Plevnikovih besedah vzpostaviti merila, kdaj je kaj še sprejemljivo za ponovno uporabo, da »ljudje tega ne bodo izkoriščali, da bi jim prišli pospravit klet ali podstrešje«.

Načrtujejo mrežo prodajaln

Kocerod bo projekt financiral sam, na začetku ne načrtujejo novih zaposlitev posebej za center ponovne uporabe, pozneje pa bi lahko to uredili v obliki socialnega podjetništva. »Če bomo zmanjševali količino odpadkov, bomo zmanjšali tudi stroške,« pravi direktor Koceroda. Upa, da bodo lahko vzpostavili tudi mrežo prodajaln po vsej regiji, kjer bi v Kocerodu zbrane in pripravljene izdelke ponudili ljudem v njihovih krajih, v prodajalnah izdelkov iz druge roke.