Tiskane izdaje
Zakaj se vam zdi pomembno, da se sedanja risja populacija okrepi z novimi primerki, ki jih bodo pripeljali iz Romunije in Slovaške?
Pri nas, v Loškem Potoku, je bil ris vedno prisoten. Je bil in je, redno ga videvamo. Zato je pomembno, da ga bomo ohranili tudi v prihodnje. V resnici je tako, da ko sem v službi ali na lovu in vidim risa, je dan lepši.
Ris je ena najbolj plašnih in skrivnostnih velikih zveri, in videti ga …
… je dogodek. V dvajsetih letih sem ga videl petkrat. Prvič se je zgodilo pred kakšnimi dvajsetimi leti, bil sem malce na vzpetini, pogledal sem dol in zagledal srno, potem je bilo nekaj smrečic in na drugi strani ris. Stal je na hlodu in lovil miši. Nista se videla. Opazoval sem ju kakšne pol ure, bilo je res zanimivo. Potem sem še dvakrat videl risa iz avtomobila, vmes sem enkrat naletel nanj v gozdu, ko sem delal, zadnjič pa sem ga videl ob enajstih dopoldne, ko je šel čez pašnik.
Povsem običajno pa je, da videvate medvede?
Da, to pa je običajno. Vidim jih desetkrat, dvanajstkrat na leto. Zdaj je medvedov veliko, kar se v naravi vidi tudi po tem, da v gozdu ni več mravljišč.
Kolikokrat naletite na volka?
Ne vsako leto, a kar pogosto. Število volkov se je močno dvignilo in je že na zgornji meji tega, kar prenesejo ljudje. Lahko bi že dovolili lov, ne velik, a vendar … Včasih si volka videl v gozdu, videl si njegov plen, ni pa hodil v bližino naselij. Zdaj prihaja tudi v bližino hiš. V Loškem Potoku, ki je na križišču dveh tropov, goteniškega in notranjskega, se večje število volkov pozna. Pred petimi, šestimi leti se je zgodil prvi napad volkov na govejo živino, zdaj pa se to dogaja tako rekoč vsako leto: napadejo osla, tele, žrebe, kravo, pri tem da je živine vedno manj.
Zakaj je pomembno, da imamo v našem okolju vse tri velike zveri?
Kot sem že dejal, res jih je lepo videti. Poleg tega velike zveri pomembno vplivajo na ekosistem. Mi, lovci, gledamo na divje živali nekoliko drugače. Za volka in risa vemo, da »popravljata« populacije rastlinojedih živali: volkovi – ponavadi lovijo v tropih – se poženejo in ujamejo tisto žival, ki je šibka. Podobno velja za risa, ki sicer lovi sam in se mora živali zelo približati, da, tako kot volk, ujame tisto, ki ni v najboljši formi.
Vse velike zveri kažejo tudi kvaliteto narave?
Tako je, s tem, da so tu, kažejo, da je narava ohranjena in da imajo še razmeroma dovolj miru.
Vi niste eden tistih, ki se bojijo, da bo ris delal škodo na srnjadi?
Ris je del tukajšnje narave, in če je tu, mora jesti. Naravno je, da bo pojedel določeno število srnjadi. To bo ujel ris ali pa bo poginila ali jo bo ustrelil lovec. Dejstvo je, da če bo srnjadi malo, bo tudi risov malo, in nasprotno, če bo srnjadi več, bo tudi risov več. Ni pa res, da bo zaradi risov srnjad izginila.
To je bojazen predvsem starejših lovcev, mar ne?
Razlog je v tem, da je bila tja do šestdesetih let za volka, ki je veljal za škodljivca, razpisana nagrada, če si ga ubil. Za risa to ni veljalo, ker ga takrat ni več bilo, iztrebili so ga. Oba, volk in ris, naj bi bila konkurenca človeku, češ, če bosta ulovila srno, bo manj za lovca. V resnici ni tako. Ne vi ne jaz ne bova lačna, če bosta volk in ris ujela, kar potrebujeta za preživetje. Toda nekateri bi še vedno radi, da bi bile srne povsod, kar pa ni prav, kajti če se srne ali katere druge živali preveč namnožijo, pride bolezen ali kaj drugega. Narava ima svoje mehanizme, da vse to uravnava, če je živali preveč. Volk in ris sta samo naravna regulatorja.
