V dveh tretjinah domov je dišal domač kruh

Ljubljana – Med epidemijo zaradi koronavirusa je kar za polovico je upadlo število gospodinjstev, ki so med epidemijo kupovali živila v večjih nakupovalnih središčih. Zmanjšala se je tudi vloga tržnic. Gospodinjstva so najpogosteje opravljala nakupe v bližnjih živilskih prodajalnah, zelo pa je naraslo nakupovanje živil prek spleta z dostavo na dom.



Opisane spremembe nakupovalnih navad in nekaterih drugih vidikov odnosa do hrane so pokazali rezultati obsežne Raziskave o vplivu epidemije na prehranjevalne navade prebivalcev, ki je potekala v okviru mednarodnega projekta Food-Covid-19 v več evropskih državah. Pri nas jo je izvedel Inštitut za nutricionistiko, v okviru raziskovalnega programa Prehrana in javno zdravje, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost. V prvem delu so s pomočjo spletnega vprašalnika konec aprila zbrali podatke več kot 600 gospodinjstev po Sloveniji, v katerih živi približno 1900 ljudi. V drugem delu se spletno anketiranje z enotno mednarodno anketo nadaljuje na naslovu https://www.food-covid-19.org/.

Opazne spremembe na podeželju

Nakupovanje z dostavo na dom se je izrazito povečalo tudi pri svežem sadju in zelenjavi, kar za 152 odstotkov. Takšno oskrbo s hrano je uporabljalo približno 14 odstotkov gospodinjstev. Sprememba je bila še posebej opazna na podeželju; če so pred epidemijo o nakupovanju z dostavo na dom bolj pogosto poročala gospodinjstva v mestih, so se med epidemijo te razlike bistveno zmanjšale, saj je o tovrstni oskrbi s hrano poročalo 15 odstotkov gospodinjstev v mestih in 13 odstotkov na podeželju, je povedal prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

Anketa je pokazala, da so pomembno mesto pri preskrbi s hrano zasedli lokalni ponudniki, pri katerih kupuje kar 19 odstotkov gospodinjstev. Opazno sta se spremenila tudi pogostost in načrtovanje nakupovanja živil, izpostavlja doc. dr. Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko: »Pred epidemijo smo Slovenci živila večinoma nakupovali dvakrat do trikrat na teden, nakupovanje hrane v času epidemije pa je skrbneje načrtovano, s pomočjo nakupovalnega seznama, in to enkrat na teden ali še manj pogosto.« Kar 60 odstotkov gospodinjstev se pred odhodom v trgovino temeljito posveti načrtovanju nakupa živil s pripravo nakupovalnega seznama. Zaradi skrbi pred nezadostno preskrbo, pa tudi zaradi strahu pred okužbo s koronavirusom, je zalogo hrane povečalo kar 43 odstotkov gospodinjstev. Tudi poraba živil in priprava obrokov je bolj načrtovana.

Manj zavržene hrane

Nakupovanje že pripravljenih obrokov v toplotekah na ulici in v večjih živilskih trgovinah se je med epidemijo zmanjšalo za dve tretjini. Gospodinjstva, ki so se pred epidemijo prehranjevala tako, so začela obroke pripravljati doma, večinoma iz predelanih živil. V gospodinjstvih, v katerih so že prej pripravljali obroke iz svežih in nepredelanih živil, pa zaradi epidemije ni sprememb. Predvsem se je povečal deleć tistih, ki pripravljajo zajtrk in kosilo, večerje pa so tudi že prej pripravljali doma. Dobra tretjina gospodinjstev je med epidemijo zaužila več hrane, petina pa poroča o manjši količini zavržene hrane.

V četrtini gospodinjstev sta večji pomen dobila način priprave obrokov in hrana nasploh, povečal se je tudi interes za samopridelavo hrane. V času izolacije so se mnogi urili v kuhanju, peki ali kulinaričnem ustvarjanju z otroki, pri čemer so pogosto uporabljali tudi nove in še nepoznane recepte ali sestavine. Veliko gospodinjstev je v tem času začelo peči domač kruh, kar 63 odstotkov vprašanih je uživalo doma pečen kruh vsaj enkrat na teden. V tretjini gospodinjstev menijo, da bodo s peko kruha nadaljevali tudi v prihodnje.

Nekatere spremembe je koristno ohraniti

Dr. Pravst pravi, da bi bilo ob vseh negativnih posledicah koristno ohraniti nekatere spremembe v prehranjevanju, saj lahko to pomembno prispeva k zdravju ljudi in planeta: »Želimo spodbujati pripravo hrane iz nepredelanih živil. Pomembno je tudi, da bi spremembe vodile do bolj trajnostne oskrbe s hrano ter da bi se še zmanjšala količina zavržene hrane. Izpostaviti velja tudi krepitev s hrano povezanih vrednot pri mlajših generacijah, saj so se mnogi v teh razmerah srečali z bistveno večjim obsegom priprave hrane v domačih gospodinjstvih.«

Kot je dejal koordinator raziskave Food-Covid-19 dr. Jeremy Millard z Danskega tehnološkega Inštituta, je bila raziskava v prvi vrsti zasnovana z namenom preučitve omenjenih vidikov pri prebivalcih in v gospodinjstvih, nadaljevali pa jo bodo tudi med drugimi deležniki prehranske verige. Vključevala bo tudi razpravo o tem, kako lahko z novimi spoznanji izboljšamo prožnost in trajnost prehranskih sistemov v prihodnje.