V DZ izvolili osmo slovensko vlado

Ljubljana - Državni zbor je natanko dva meseca po parlamentarnih volitvah z imenovanjem 15-članskega ministrskega kabineta sklenil zadnje dejanje pri oblikovanju nove vlade premierja Janeza Janše. Poslanke in poslanci so z 51 glasovi za in 37 proti (navzočih je bilo 88) potrdili celotno ministrsko listo, ki jo je Janša predlagal na podlagi 23. novembra podpisanega koalicijskega dogovora med SDS, NSi, SLS in DeSUS.

Janša: Po oceni stanja v državi možna revizija koalicijske pogodbe

“Novo vlado po ustanovni seji čakajo najprej nekatere mednarodne obveznosti, nato se bo lotila vrste konkretnih nerešenih stvari, ki so se nakopičile v zadnjih tednih, ko Slovenija ni imela vlade s polnimi pooblastili,” je po izvolitvi ministrske ekipe napovedal novi predsednik vlade Janez Janša. Dodal je, da si bo vlada v prvem obdobju vzela nekaj časa za oceno stanja v državi, za tem pa je možno, da bo "revidirala tudi nekatere zapise v koalicijski pogodbi".

Sicer pa Janšo deseturna parlamentarna razprava o njegovih ministrih ni presenetila, "za razliko od nekaterih drugih predsednikov vlade pred mano, ki so ob takšnih razpravah bolj trpeli. "Iz razprav, kjer se krešejo mnenja, skušam izluščiti argumente, ki te lahko nekaj učijo," pravi Janša.

Novemu predsedniku vlade je posle že predal dosedanji premier Anton Rop. Po tem se je nova vlada sestala na konstitutivni seji.

Ministri v novi vladi

SDS bo imela v novi vladi osem ministrov ( Andrej Bručan, Marija Lukačič, Dragutin Mate, Dimitrij Rupel, Vasko Simoniti, Gregor Virant, Andrej Vizjak in Milan Zver), NSi štiri (Andrej Bajuk, Janez Drobnič, Lovro Šturm in Jure Zupan), SLS dva (Janez Podobnik in Janez Božič ) ter DeSUS enega (Karl Erjavec).

Po pričakovanjih so novo vladno moštvo podprli poslanci koalicijskega "četverčka" iz vrst SDS, NSi, SLS in DeSUS, pa tudi poslanca madžarske in italijanske skupnosti, Maria Pozsonec in Roberto Battelli. Proti imenovanju ministrov osme slovenske vlade in prve vlade Janeza Janše so se izrekli v opozicijskih LDS, ZLSD in SNS. Nova opozicija je že napovedala svojo konstruktivno sodelovanje pri projektih nacionalnega pomena, bo pa skrbno nadzorovala ravnanje vlade in ministrov. Vlada si lahko, vsaj od LDS in ZLSD, obeta tudi začetnih "100 dni miru".

Vsak od novoimenovanih ministrov je pred parlamentarnim zborom podal ustavno prisego, s katero se je zavezal, da bo spoštoval ustavni red, ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. Vsak od ministrov je še pred današnjim imenovanjem podpisal t.i. etični kodeks, s katerim je Janša pogojeval njihovo kandidaturo.

V osmi slovenski vladi bo ministrstvo za finance vodil predsednik NSi, doktor ekonomskih znanosti Andrej Bajuk, ki se je leta 2000 preizkusil tudi kot premier. Predsednik SLS Janez Podobnik, dolgoletni poslanec, v devetdesetih tudi predsednik državnega zbora, po izobrazbi pa zdravnik, bo prevzel ministrstvo za okolje in prostor. Na ministrstvo za zunanje zadeve se vrača doktor socioloških znanosti Dimitrij Rupel, ki je na tem položaju že bil, nazadnje v prejšnji vladi premiera Antona Ropa do odstavitve v juliju.

Poleg Bajuka odhajajo v vladni kabinet še štirje oktobra izvoljeni poslanci. Magister elektrotehnike Andrej Vizjak, od leta 2002 župan občine Brežice, bo vodil ministrstvo za gospodarstvo. Doktor medicine Andrej Bručan, dolgoletni vodja internistične prve pomoči v Kliničnem centru, bo minister za zdravje, tako kot že v času polletne Bajukove vlade leta 2000. Magister sociologije Janez Drobnič, podpredsednik NSi in del prejšnjega mandata vodja njene poslanske skupine, bo minister za delo, družino in socialne zadeve. Za šolstvo in šport pa bo skrbel doktor politologije, predavatelj sociologije na Ekonomsko socialni fakulteti mariborske univerze Milan Zver, sicer predsednik sveta SDS.

Vodstvo novoustanovljenega ministrstva za javno upravo bo prevzel doktor pravnih znanosti Gregor Virant, v zadnjem mandatu državni sekretar na direktoratu za javno upravo ministrstva za notranje zadeve. Na čelo drugega novega resorja, za visoko šolstvo, znanosti in tehnologijo, bo prišel doktor kvantne kemije Jure Zupan, vodja laboratorija za kemometrijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani in profesor na ljubljanski Fakulteti za kemijsko tehnologijo.

Vasko Simoniti, doktor zgodovinskih znanosti in profesor za zgodovino novega veka na ljubljanski Filozofski fakulteti, bo bdel nad slovensko kulturo. Pravosodje bo v pristojnosti Lovra Šturma, doktorja pravnih znanosti, profesorja na ljubljanski Pravni fakulteti in direktorja Inštituta za pravo človekovih pravic. Ministrstvo za promet bo vodil magister organizacije dela Janez Božič, predsednik uprave Družbe za avtoceste v RS (DARS). Za ministra za obrambo je bil določen diplomirani pravnik Karl Erjavec, dosedanji državni sekretar na pravosodnem ministrstvu. Notranji resor pa bo pripadel Dragutinu Mateju, diplomiranemu obramboslovcu, ki je med drugim opravljal različne funkcije na obrambnem ministrstvu.

V vladi bo le ena ženska. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo diplomirana geologinja Marija Lukačič, ki je v drugi polovici devetdesetih vodila sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, nato urad za denacionalizacijo, po njegovih ukinitvi pa je postala državna podsekretarka na ministrstvu za kmetijstvo.

V Janševi vladi naj bi sicer bila tudi dva ministra brez resorja, in sicer za regionalni razvoj in lokalno samoupravo ter za področje koordinacije razvojnih politik. Ministra brez resorja bosta pomagala predsedniku vlade pri usklajevanju dela ministrov oziroma ministrstev v okviru pooblastil, ki jima jih bo dal predsednik vlade. Oba ministra brez resorja bo Janša najverjetneje predlagal pozneje. Na Janševi ministrski listi je bila sicer sprva tudi kandidatka za ministrico za regionalni razvoj Darinka Mravljak (na predlog SLS), a je le dva dni pred imenovanjem nove vlade od kandidature zaradi osebnih razlogov odstopila.

Nova poslanka in poslanci namesto petih, ki so postali ministri

Z imenovanjem nove vlade je prenehala poslanska funkcija petim novoimenovanim ministrom, in sicer Andreju Bajuku, ki naj ga bi v poslanskih klopeh zamenjal Ciril Testen (NSi), Janezu Drobniču, ki naj ga bi nadomestil Franc Capuder (NSi), Andreju Vizjaku (z liste SDS naj bi v državni zbor prišel Ivan Grill), Milanu Zveru, ki naj bi ga nadomestil Zvonko Černač (SDS) ter Andreju Bručanu (z liste SDS naj bi ga zamenjala Polonca Dobrajc).

Odšli bodo tudi državni sekretarji

Poslanskih odhodov iz državnega zbora na funkcije v vladi s tem najverjetneje še ne bo konec. Novembra sprejeta dopolnitev zakona o poslancih je namreč mirovanje poslanske funkcije v času dela v vladi razširila tudi na državne sekretarje. Če bo nova vlada v prihodnje imenovala kakšnega državnega sekretarja iz vrst poslancev, ga bo v času njegovega službovanja prav tako zamenjal nadomestni poslanec. V skladu z v prejšnjem mandatu sprejeto zakonodajo o državni upravi bo imel vsak resorni minister lahko samo enega državnega sekretarja, ki bo imel odslej politično funkcijo ministrovega namestnika. Kljub tej omejitvi pa bodo lahko imenovali državne sekretarje v novem kabinetu predsednika vlade.

Novoimenovani ministri zapuščajo svoje funkcije na lokalni ravni

Novoimenovana ministra v vladi Janeza Janše, za zdravstvo Andrej Bručan (SDS) ter za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič (NSi), nista več ljubljanska mestna svetnika. Po zakonu o vladi namreč ne moreta več opravljati delo svetnika zaradi nezdružljivosti z ministrsko funkcijo, zato sta ju zamenjala Damijan Dolinar (SDS) in Janez Jemec (NSi). Ministru za šolstvo in šport Milanu Zveru (SDS) je mandat mestnega svetnika v Ljubljani zaradi spremembe stalnega prebivališča potekel že v novembru, na njegovo mesto pa je prišel Boštjan Cizelj (SDS). Ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika (SLS) je v občinskem svetu Cerkno zamenjal Marko Močnik (SLS). Brežiška občina je z imenovanjem Andreja Vizjaka (SDS) za gospodarskega ministra ostala brez župana, to funkcijo pa bo v prihodnjih treh mesecih do izvolitve novega župana opravljal Ivan Molan (SDS).

Kot je znano, brežiški občinski svetniki na četrtkovi izredni seji niso podprli kandidatov za podžupana, poleg Molana še Mileno Jesenko (ZLSD), ki ju je predlagal Vizjak. Zato je slednji pooblastil Molana, ki bo do izvolitve novega župana opravljal vse tekoče posle, ne bo pa mogel predlagati novih političnih odločitev. Vizjak je takrat tudi pojasnil, da zakon o lokalni samoupravi omogoča prenehanje mandata županu tudi ob neizvolitvi podžupana. V tem primeru pa mora župan pooblastiti določeno osebo, da v njegovem imenu opravlja le tekoče županske posle.

Zakon o vladi med drugim določa, da poleg predsednika vlade tudi ministri ne morejo hkrati opravljati funkcij v državnih organih, sodiščih, organih lokalnih skupnosti in drugih javnih funkcij. Prav tako pa ne morejo opravljati drugih dejavnosti, ki po zakonu niso združljive s funkcijo člana vlade.

Anketa Dela o predlaganih ministrih

Pred današnjim glasovanjem o kandidatih za ministre nove vlade je Delov oddelek za javnomnenjske raziskave izvedel telefonsko anketo o podpori predsedniku vlade Janezu Janši in posameznim ministrskim kandidatom.

Janeza Janšo kot primernega za ministrskega predsednika ocenjuje kar 79,2 odstotka anketiranih, kot neprimernega 11,8 odstotka, devet odstotkov pa jih je odgovorilo z “ne vem”. Med ministrskimi kandidati ima najvišjo podporo Dimitrij Rupel, Janez Podobnik pa je med vsemi kandidati dobil največ ocen, da za funkcijo ni primeren. Edina kandidatka, ki je dobila več negativnih kot pozitivnih ocen, je kandidatka za ministrico za kmetijstvo Marija Lukačič.

Anketirancem so prebrali imena predsednika vlade in kandidatov za ministre ter jih prosili, naj povedo, ali jih ocenjujejo kot primerne ali neprimerne. Predsedniku vlade Janezu Janši na drugem mestu sledi Dimitrij Rupel, ki ga je 61 odstotkov vprašanih ocenilo kot primernega kandidata, 30,3 odstotka pa jih je menilo, da za zunanjega ministra ni primeren. Na drugem mestu sledi kandidat za ministra za delo Janez Drobnič, več kot petdeset odstotkov podpore pa so dobili še kandidati Milan Zver, Vasko Simoniti, Andrej Vizjak, Andrej Bajuk in Andrej Bručan, pri čemer pa je Bajuk dobil tudi veliko negativnih ocen – 37,6 odstotka.

Janeza Podobnika sicer podpira dobrih 48 odstotkov vprašanih, ga pa kot slabo izbiro ocenjuje 41,1 odstotka vprašanih. Najslabše ocene anketirancev sta dobila kandidat za notranjega ministra Dragutin Mate in kandidatka za kmetijsko ministrico Marija Lukačič: oba podpira le tretjina anketirancev, pri čemer je Lukačičeva dobila več negativnih kot pozitivnih ocen.