V DZ o lizbonski strategiji

Ljubljana – Premier Janez Janša je v današnjem uvodu v javno razpravo o novem zagonu lizbonske strategije v državnem zboru poudaril, da so gospodarske teme "ključne, strateške in temeljnega pomena" za prihodnost Evropske unije. Le večja stopnja zaposlenosti, gospodarske rasti in povečana stopnja konkurenčnosti EU lahko pripomorejo k ponovni vzpostavitvi zaupanja v unijo ter s tem omogočijo njeno institucionalno nadgradnjo in nadaljnje širitve.

Preboj v gospodarstvu je nujen, saj brez njega drugih korakov ne bo, je opozoril Janša, pri čemer je poudaril, da bo večino dela za doseganje ciljev lizbonske strategije treba opraviti doma, saj sredstva EU predstavljajo le majhen delež tega, kar se v povezavi ustvari.

Janša je ob tem pojasnil, da je spomladanski vrh EU, ki je potekal 23. in 24. marca v Bruslju, kot temeljne prioritete potrdil skupno energetsko politiko, sprostitev potenciala majhnih in srednjih podjetij v EU, večje zaposlovanje in povečanje vlaganj v raziskovanje in razvoj.

Posebej je Janša na tem mestu izpostavil zavezo EU, da do leta 2007 omogoči ustanovitev podjetja v enem tednu. Povprečje v EU je sedaj okoli 35 dni, v Sloveniji pa še daljše, je opozoril Janša in poudaril, da bo Slovenija naredila vse, da to zavezo tudi izpolni.

"S starimi metodami ne bo šlo naprej," je menil Janša in pozdravil oblikovanje lizbonske strategije kot prvi poskus strateškega odgovora EU na izzive globalizacije. Nekateri državljani EU globalizacijo in širitev EU razumejo kot grožnjo svojim delovnim mestom, je dejal Janša, pri čemer dvomijo, da jih je povezava pred temi grožnjami sposobna zaščititi. To je po Janševem mnenju tudi poglaviten vzrok zavrnitve evropske ustavne pogodbe na referendumih v Franciji in na Nizozemskem.

Ključni podjetništvo, inovacije, trg dela in trajnostni razvoj

O ukrepih za ponovni zagon lizbonske strategije so v današnji razpravi v DZ spregovorili še minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan, minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič ter minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Ministrstva so po njihovih besedah na svojih področjih pripravila številne ukrepe, ob tem pa so izrazili zavedanje, da so nadaljnje izboljšave in ukrepi za ponovni zagon strategije nujni.

Vizjak je poudaril, da si na ministrstvu prizadevajo zlasti za izboljšave na področju podjetništva, saj je večina podjetij v Sloveniji in v Evropi malih in srednje velikih. Za več znanja in konkurenčnosti malih in srednjih podjetij že izvajajo ukrepe, s katerimi želijo olajšati postopke (projekt Vse na enem mestu), zmanjšati administrativne ovire in število poročil (kar prinaša novi zakon o gospodarskih družbah) ter poenostaviti davčni sistem.

Na ministrstvu po njegovih besedah med drugim pripravljajo nov program za vzpodbujanje podjetništva in konkurenčnosti 2007-2013, ustanavljajo prvi mešani sklad tveganega kapitala, krepijo investicije v novo tehnologijo ter izboljšujejo podporno okolje z načrtovano vzpostavitvijo centra za inovacije in izvajajo ukrepe za vstop mladih raziskovalcev v gospodarstvo. Na tem področju so s številnimi projekti aktivni tudi na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, je dodal Zupan.

Vizjak je predstavil še temeljne cilje na energetskem področju, pri oskrbi z elektriko in zemeljskim plinom. To so po njegovih besedah: zanesljivost, konkurenčnost in trajnost. Prednostni ukrepi so dokončna sprostitev energetskega sektorja, reorganizacija distribucijskih podjetij za električno energijo, spodbuda za več domačih igralcev na trgu na debelo ter ukrepi za gradnjo novih prenosnih in proizvodnih zmogljivosti, je navedel.

Deljena mnenja o dosegljivosti ciljev

V okviru današnje razprave o ponovnem zagonu lizbonske strategije so udeleženci izrazili deljena mnenja o dosegljivosti ciljev, ki sta si jih z njo zadali Evropska unija in Slovenija. Profesor Gojko Stanič je tako menil, da "politični plutokratski fevdalizem", ki po njegovem mnenju vlada v Sloveniji, ni spodbudno okolje za gospodarski razvoj, medtem ko je evropska poslanka Romana Jordan Cizelj menila, da Evropska unija že ustvarja pogoje za uresničevanje lizbonskih ciljev.

V EU je zavest o nujnosti gospodarskega razvoja prebujena, je menila Jordan Cizljeva, pri čemer je po njenem mnenju treba predvsem ustvariti ugodno okolje za lizbonsko strategijo. Odprtost trga in spodbujanje konkurenčnosti na enotnem trgu je za to ključen pogoj, je poudarila Jordan Cizljeva ter takšen način konkuriranja postavila nasproti načinu, kjer države konkurirajo druga drugi.

Evropska poslanka je ob tem poudarila, da je treba vztrajati pri koherentnemu uvajanju notranjega trga skupaj z vsemi njegovimi temeljnimi pravicami, vključno s prostim pretokom delovne sile. V zvezi z razpravo o direktivi o storitvah, ki ne vsebuje več načela države izvora, je Jordan Cizljeva izrazila obžalovanje, da v takšni obliki direktiva ne bo zagotovila konkurence med različnimi članicami unije na področju storitev.

Državnozborski poslanec Milan M. Cvikl (LDS) je v svojem prispevku k razpravi dejal, da je poleg različnih dokumentov, ki govorijo o gospodarskem razvoju Slovenije, treba upoštevati tudi koalicijsko pogodbo strank v vladi, ki je po njegovem mnenju "javnofinančna bomba." Na tem mestu je Cvikl izpostavil povečanje javnega dolga iz naslova gradnje avtocest, umetno ustvarjanje presežka zdravstvene blagajne in vse večje zadolževanje občin, ki skupaj grozijo, da ne bo mogoče upoštevati maastrichtskega kriterija o še dovoljenem triodstotnem proračunskem primanjkljaju.