Tiskane izdaje
Po operativnem programu vlaganj v promet in prometno infrastrukturo bo vlada posebno pozornost namenila tretji in četrti razvojni osi, posodobitvi železnic in postaj, spodbujala javni prevoz, tudi z enotno vozovnico in uskladitvijo voznih redov in višjimi subvencijami. Začeti nameravajo tudi gradnjo dvojnega drugega tira med Divačo in Koprom. Pripravili bodo predlog za takojšnjo omejitev vožnje za tovorna vozila z višjimi izpusti oziroma maksimalen dvig cestnine in drugih taks, omejili uvoz dizelskih vozil z višjimi izpusti, izboljšali kolesarsko omrežje, nadaljevali pa tudi s postopno preusmeritvijo tovora s cest na železnico.
Več cest, večji stroški
Skupni ladijski pretovor v Luki Koper gre v razmerju 64 odstotkov po železnici in 36 odstotkov po cesti. Največja težava cestnega tovornega prometa je tako tranzit. Slovenski prevozniki ne bodo imeli večjih težav z višjimi cestninami za tovornjake, ki bolj onesnažujejo, posebej ne prvi, ki je uvedel tovornjake na utekočinjen zemeljski plin. Večja težava pa bo z zmanjšanjem emisij iz osebnega prometa, saj prodaja avtomobilov spet narašča. Kot pravi stroka, imamo na prebivalca trikrat več cest kot, denimo, Češka, to pa pomeni tudi trikrat višje stroške vzdrževanja. V Sloveniji denarja za to primanjkuje že leta, največji zaostanek pa je prispevala ravno vlada Alenke Bratušek.
Gradbinci Alenki Bratovšek očitajo, da je za reševanje bank porabila denar za ceste. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Enotne vozovnice za javni prevoz je uvedla že prejšnja vlada, zdaj bo treba to možnost razširiti na vse uporabnike javnega prevoza. Poleg tega bi bilo koristno, če bi vozovnice za vlak potniki lahko kupili na spletu, pri povečanju števila turistov pa bi lahko na največji železniški in avtobusni postaji prihode in odhode napovedovali v vsaj še enem jeziku poleg slovenščine.
Hidroelektrarne so glavne, pa res?
Zanesljivost oskrbe bo vlada v prvi vrsti zagotavljala z ukrepi učinkovite rabe energije, povečani podpori izkoriščanjem obnovljivih virov energije, ki jih ima Slovenija, v prvi vrsti je to hidroenergija. Vendar v obeh energetskih stebrih opozarjajo, da je v energetskem konceptu oziroma v okoljskem poročilu, ki ga spremlja, oboje bo nova vlada »sprejela čim prej«, gradnja hidroelektrarn skoraj onemogočena. Koalicijska pogodba sicer predvideva dokončanje gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi in pospešitev aktivnosti za začetek gradnje prvih treh hidroelektrarn na srednji Savi. Zaščitili pa bodo reko Muro, tam hidroelektrarn ne bo.
Vlada bo sicer pospešila tudi pripravo državnega energetskega podnebnega načrta, v katerem morajo biti konkreptni ukrepi. Že zdaj so predvideli, da bi umeščanje energetskih objektov, ki nimajo regionalnega vpliva, z države prenesli na občine. Skladno s trendom demokratizacije energetike pa bodo različnim tipom skupnosti omogočali samooskrbo ter kot spodbudo njihovemu udejanjanju spodbujali različne lastniške oblike, vključno z energetskimi zadrugami. Ta dodatek v predpisih okoljevarstveniki zahtevajo že nekaj časa.
Stavki so lepi, ukrepov ni
V Greenpeaceu pravijo, da so stavki o razogljičenju energetike spodbudni, vendar vse bolj podrobne razlage zbujajo skrb. »Zanašanje na hidroelektrarne pomeni, da bodo sončne in vetrne elektrarne še naprej zapostavljene, Vsi se tudi izogibajo omembi Teša in svetovnih težav premogovne industrije. Prihodnja štiri leta energetska politika ne bo mogla teči po ustaljenih tirnicah, ob nekaj spodbudnih stavkih o razogljičenju, ki se ne uresničijo,« pravi Katja Huš iz Greenpeacea, ki dodaja, da bo Teš zaradi razmer na trgu posloval s čedalje večjo izgubo.
Slovenske družbe medtem postavljajo nove elektrarne v tujini. Petrol vetrnice in pred dnevi še malo hidroelektrarno na Hrvaškem, Resalta prav tam financira kogeneracijo na lesno biomaso. Umanotera pa vabi k sosedom na ogled skupnostne sončne elektrarne. Pri nas projekti stojijo.
