Ljubljana – Na želeno srednjo šolo je mogoče priti tudi mimo izbirnega postopka. Ponavadi imajo še prosta mesta za morebitne ponavljavce, oblikujejo lahko tudi nadnormativne oddelke, vedo dobro obveščeni. Zlasti nekatere ljubljanske gimnazije zato vsako leto zasujejo z vlogami za prepis.
Koga bodo še sprejele, pravilnik prepušča šolam. Za ene je to sporna luknja v predpisih, za druge dobrodošla priložnost za manipulacijo, za tretje korektiv preveč togega izbirnega postopka pri vpisu. Manevrski prostor ni velik, obstaja pa.
Tudi na eno najbolj zaželenih ljubljanskih gimnazij je tako mogoče priti mimo izbirnega postopka. V prvem letniku se to že leta ni zgodilo, kljub drugačnim govoricam zatrjuje direktor Gimnazije Bežigrad Janez Šušteršič. Vsako leto sicer dobijo več deset vlog za vpis in le najbolj vztrajnim uspe – a šele v višjih letnikih. Še največ se jih prepiše v tretjem letniku, ko se sprostijo mesta tistih, ki gredo v program mednarodne mature. Prihajajo celo še v četrtem letniku.
Letos so na bežigrajski gimnaziji po rednem roku prejeli 22 vlog za prepis v prvi letnik, za višje pa 18. Po izkušnjah jih med letom pričakujejo še kakšnih deset. V prvi letnik pozneje niso mogli sprejeti nikogar več, ker so bili že vsi oddelki polni.
V povprečju imajo zdaj v prvih letnikih po 30 dijakov, kolikor določa normativ, zaradi odločanja o usmeritvah pa jih je v nekaterih več, v drugih manj. V višjih letnikih pa so našli prostor še za sedem novih dijakov. In kako jih izberejo? Prvo merilo je prostor v ustrezni usmeritvi, nato uspešnost, vendar upoštevajo tudi, s katere šole dijak prihaja. Ni pa treba, da je super odličnjak.
Uspešni po prepisu
Če imajo v ustrezni usmeritvi prostor in se je pokazalo, da je drugje sposoben delati v gimnazijskem programu, mu damo možnost. Marsikdaj se pokaže, da prej povprečni dijaki po prepisu dosežejo zelo dobre uspehe, saj so zelo motivirani, pojasnjuje Šušteršič.
»Res je, da lahko tako nekdo pride na našo gimnazijo s slabšim uspehom kot tisti v rednem roku. Takrat izbira temelji na točkah predvsem na podlagi ocen obveznih predmetov v zadnjem triletju osnovne šole, kar ima svoje omejitve, ker favorizira predvsem pridnost. Sploh ni nujno, da bo nekdo s samimi peticami zadovoljen in uspešen na gimnaziji, kakršna je naša,« razlaga Šušteršič.
Spominja se nekega dijaka, ki se je tako želel prepisati, da je leto in pol prihajal skoraj vsak teden, dokler po dveh letih niso našli prostora zanj. Postal je nadpovprečen dijak in uspešno maturiral. Zato meni, da je prav, da se izbira o kandidatih za prepis prepušča šolam. Šole, ki bi prvega septembra hermetično zaprle vrata, po njegovem ne bi bile življenjske.
To je luknja v predpisih, sicer potrjujejo tudi drugi sogovorniki iz ravnateljskih vrst, a nobeden med njimi si ne želi, da bi jo kakor koli zapolnili. Objektivnega merila za izbiro med kandidati ni, šolski uspeh je relativen, menijo naši sogovorniki.
Pritiski staršev
Ravnateljica Gimnazije Vič Alenka Krapež, pravi, da so letos po rednih vpisnih rokih prejeli 26 prošenj za vpis. Zato so zaprosili za soglasje za oblikovanje nadnormativnih oddelkov z 32 dijaki in v vsakega od šestih nato sprejeli še dva dodatna dijaka. To se je zgodilo že pred začetkom šolskega leta.
»Starši učencev, ki se jim ni uspelo vpisati v rednem roku, zelo jasno izražajo svojo željo, in ko obravnavamo njihove primere, poskušamo ravnati racionalno in čustveno. Upoštevali smo dosežene točke in pri mejnih primerih tudi uspeh pri nacionalnem preverjanju znanja,« razloži.
Čeprav se več kot 95 odstotkov kandidatov vpiše na šolo, ki je bila njihova prva ali druga izbira, je kasnejših premikov kar nekaj, izvemo tudi pri drugih ravnateljih. V prvem letniku jih je seveda največ v Ljubljani, kjer je pritisk na nekatere gimnazije zelo velik.
Po podatkih šolskega ministrstva jih je za soglasje – vlogo morajo utemeljiti – letos na državni ravni zaprosilo pet. Po naših informacijah to ni končna številka. Kar je nenavadno, saj šolniki zelo nasprotujejo povišanim normativom.
V Mariboru, denimo, težav z izbiro, koga sprejeti po rokih v prvem letniku, nimajo. Ravnatelj priljubljene II. gimnazije Ivan Lorenčič je povedal, da tudi v letih, ko so imeli velik naval, v prvi letnik naknadno niso sprejeli nikogar več.
»Tistim, ki so si zelo želeli priti k nam, smo rekli, naj počakajo do polletja ali do konca šolskega leta, da se pokaže njihov uspeh. Smo jih pa vpisovali v višje letnike. Tudi odklanjali smo jih. S tem sem se verjetno zameril marsikaterim staršem,« pove Lorenčič.
Dogajanje je tesno povezano z že znano zgodbo o merilih za vpis. Pravilnik je star že šest let in kljub številnim pobudam staršev in ravnateljev doslej ni doživel nobene izboljšave. Zaradi inflacije odličnih ocen se je večina zavzemala za upoštevanje rezultatov nacionalnega preverjanja znanja ali katerega drugega eksternega preverjanja. Vendar tudi skupina, ki jo je za to imenoval prejšnji šolski minister, ni prišla nikamor.
Ali se bo s tem problemom zdaj spopadla v tem mandatu delovna skupina za modernizacijo vzgoje in izobraževanja, ni znano, saj bo po naših informacijah do nadaljnjega delovala za zaprtimi vrati. Za poznavalce pa je zelo zgovorna že njena sestava.