Tiskane izdaje
Gornja Radgona – V stečajnem postopku prašičje farme Prašičereja Podgrad bo pred koncem leta objavljena že tretja dražba premičnega in nepremičnega premoženja.
Čeprav si občina prizadeva, da bi s spremembo prostorskih načrtov prepovedali rejo prašičev in območje namenili turizmu, se lahko zgodi, da bodo hlevi kmalu spet polni.
Izklicna cena za farmo na sedmih in laguno na treh hektarih bo precej nižja (po naših informacijah 500.000 evrov) kot na zadnjem poskusu prodaje maja letos, ko je stečajni upravitelj Borut Soklič družbo kot poslovno celoto poskušal prodati za milijon evrov.
Poleg tega so v odvetniški družbi Soklič in Seme za Delo potrdili, da se za nakup še vedno resno zanimata dva kupca, ki bi rada na farmi znova redila prašiče. Eden od njih, Družba Keter Organica, resno razmišlja tudi o postavitvi bioplinske elektrarne, s katero bi rešili problem gnojevke in izboljšali ekonomičnost poslovanja farme. Da občina spreminja občinske prostorske načrte in za prihodnje na območju farme in njenih lagun za gnojevko predvideva edino turistično dejavnost in gradnjo turističnih objektov, ne more biti zadržek, pravijo v tej družbi. »Da nameravajo spreminjati prostorske načrte je bilo znano že ob začetku stečajnega postopka, vendar ocenjujemo, da sprememba namembnosti ne more vplivati na obstoječe objekte, za katere so izdana vsa ustrezna dovoljenja in soglasja. Sprememba prostorskih načrtov namreč ne more veljati za nazaj,« je povedala Darja Seme.
Podobno pravijo na upravni enoti Gornja Radgona. Načelnik Marjan Potisk je poudaril, da je bila farma v Podgradu zgrajena legalno in da ima ustrezno dokumentacijo, zato bo v njej mogoče nadaljevati proizvodnjo. Če bi občina vztrajala pri prepovedi te dejavnosti v skladu s spremenjenimi prostorskimi načrti, bi morala lastniku farme izplačati odškodnino.
Radgonski župan Anton Kampuš je kljub temu še vedno prepričan, da se bodo s spremembo prostorskih načrtov med mirovanjem farme v Podgradu za vedno rešili prašičev in smradu ter da prašičereja ali kakšna podobna dejavnost na tem območju ne bo več mogoča. Župan je prepričan, da bo stečajni upravitelj kupca zavedel, če bo farmo prodal komu, ki bi rad nadaljeval s proizvodnjo.
Čez lagune
kolesarske in peš poti
Občina Gornja Radgona turistično dejavnost za Podgrad načrtuje v skladu z idejnimi zasnovami za ureditev območja ob Muri, ki so jih skupaj s sosednjo avstrijsko Radgono oblikovali v okviru evropsko financiranega projekta skupnega razvoja obeh mest. Predvidena je ureditev nabrežji Mure, brvi čez reko in gradnja promenad. Gornja Radgona bi po projektu poskrbela tudi za renaturacijo reke na območju Podgrada. Kjer so zdaj lagune za gnojevko, bi bile sprehajalne in kolesarske poti, zgradili bi kopališča in razgledišča, ponudba bi bila z brvjo povezana s termami na avstrijskem bregu.
Zgodovina prašičje farme
Prašičjo farmo so v Podgradu zgradili leta 1963. Sprva je imela zmogljivosti 20.000 prašičev na leto, v začetku osemdesetih let so jo razširili na 38.000. V najboljših časih je bilo na njej zaposlenih 60 ljudi. Farma je bila okoljsko sporna, saj ni nikoli imela učinkovitega sistema čiščenja gnojevke. V začetku 90. let prejšnjega stoletja so jo hoteli razseliti na več manjših farm, toda to ni bilo nikoli končano in vse do stečajnega postopka pred dvema letoma je ostalo na farmi več kot 10.000 živali, ki so onesnaževale Muro in usmrajale zrak tudi na avstrijski strani.
