Tiskane izdaje
Gornji Petrovci - Občina Gornji Petrovci je v slovenskem vrhu tako geografsko kot finančno. S sosednjimi občinami Kuzma, Šalovci in Hodoš je namreč najseverneje v državi in tako na zemljevidu Slovenije najvišje, najvišje pa je s 1740 evri dolga na prebivalca tudi na lestvici zadolženosti.
Toda če se sprehodite po občinskem središču ali po okoliških vaseh, nikjer ni videti, da vsakemu od 2209 občanov nad glavo visi za slaba dva tisočaka občinskega dolga. Po številnih novih nogometnih igriščih - ta so vaški klubi s pomočjo občine in župana Franca Šlihthubra v preteklih letih na novo uredili skoraj v vsaki vasi v občini - in po urejenih zelenicah bi človek celo sklepal, da ima petrovska občina denarja na pretek in da viške vlaga v takšne in podobne nadstandardne naložbe.
A številke kažejo drugače. Zaradi pretiranega zadolževanja ima ta občina že nekaj let blokiran račun in bi lahko iz primerne porabe financirala samo nujne obveznosti, s preostankom denarja pa bi morala vračati posojila in dolgove najrazličnejšim izvajalcem, ki so v času obstoja te občine in županovanja Franca Šlihthubra povsem obnovili osnovno šolo,zgradili stanovanjski blok z osmimi neprofitnimi stanovanji, nov vrtec, vodovod v delu občine, širokopasovno omrežje, nekaj cest, športni center z nogometnim stadionom v Križevcih in še kaj. Toda zadolženost občine in njenih pravnih oseb se ne manjša, ampak narašča iz leta v leto, župan pa se temu čudi in pravi, da nima pojma, kako je lahko finančno ministrstvo izračunalo, da se je njihov skupni dolg od konca leta 2011 do konca 2012 povečal za dobrih 800.000 evrov na skoraj štiri milijone oziroma na vrednost skoraj dveh njihovih občinskih proračunov. Občina se že nekaj let ne zadolžuje, pravi, in predvsem išče načine, kako pokrivati vse obveznosti in obenem vračati dolgove.
Pa so revizorji računskega sodišča že leta 2009 ugotovili, kako lahko narašča zadolženost občine, ne da bi občina sama najemala posojila. Takrat je bil namreč med občinami moderen obvod za izogib omejitvam zadolževanja ustanavljanje javnih gospodarskih družb in zadolževanje prek njih. Tudi občina Gornji Petrovci je imela in še ima takšen obvod, javno podjetje Pindža z osemnajstimi zaposlenimi, ki ima zaradi (pre)zadolženosti oba svoja bančna računa blokirana že več kot tri leta, pa vendarle še vedno posluje.
Župan Šlihthuber pa zaradi vsega tega nima slabe vesti. Trdi, da so že od ustanovitve občine opozarjali na krivičen sistem financiranja občin, ki je odvisen od števila prebivalcev, ne upošteva pa površine občine in finančnih obveznosti, ki so v večji občini seveda višje. »Izračunali smo, da dobimo glede na to, da imamo malo prebivalcev na veliki površini in da nam prebivalstvo upada, vsaj kakšnih 200.000 evrov na leto premalo iz državnega proračuna. Če bi upoštevali vse omejitve zadolževanja in trošili samo denar, ki ga po takšnih merilih dobimo od države, ne bi imeli ničesar, tako kot nismo dobili ničesar v časih stare, velike občine Murska Sobota. Zato smo to krivico popravljali z zavestnim čezmernim zadolževanjem brez soglasja ministrstva za finance, da smo lahko od leta 1994 zgradili vse tisto, česar prej nismo imeli. Občinski svet je s tem soglašal in sprejemal te odločitve, tako da to niso samo odločitve župana.«
Prebivalci občine se tolikšne zadolženosti zavedajo, vendar je ne čutijo kot breme. Krajanka Peskovcev, ki ni hotela biti imenovana, nam je dejala, da če ne bi bilo zadolževanja, tudi interneta, vodovoda in še marsičesa po vaseh ne bi bilo. »Po tej plati ljudje soglašajo z županom,« nam je dejala.
Tudi oče in sin Koloman in Miran Pojbič, ki vodita mlin in oljarno v Gornjih Petrovcih, sta nam povedala, da kot podjetnika ne čutita nobenih težav zaradi dolga občine in priznavata, da je bilo v kraju in občini narejenega veliko. Tega ne bo nihče nikamor odnesel, res pa je, da bo nekdo te dolgove moral poravnati, je dejal Miran. In to ni malo denarja, kar za vrednost manjše traktorske prikolice na prebivalca, je na hitro izračunal.
Tudi na petrovski osnovni šoli dolga občine pri svojem delovanju in poslovanju ne čutijo, nam je dejal ravnatelj Johann Laco. »O letnem financiranju smo z občino dogovorjeni in občina dogovorjene obveznosti tudi izpolnjuje. Šolo lahko vzdržujemo, s kurjavo ni težav, vrtec normalno deluje in dobaviteljem redno plačujemo svoje obveznosti. Za šolstvo in predšolsko vzgojo je v tem trenutku v občini dobro poskrbljeno, ravnanje župana pa razumem kot prizadevanje, da bi bili pred ustavo vsi prebivalci Slovenije enaki in enakopravni.«
Na vsaj eno vidno posledico zadolženosti pa nas je opozoril Milan Horvat, občinski svetnik in predsednik odbora za proračun in finance: minulo zimo so bile namreč ceste v občini zelo slabo plužene in posipane, ker občina dolguje tudi Cestnemu podjetju Murska Sobota za zimsko službo. Sicer pa Horvat pravi, da nihče nima natančnega pregleda nad vsemi dolgovi občine in javnega podjetja, sam pa je v občinskem svetu šele prvi mandat in je zato še slabše seznanjen z dogajanjem v minulih letih. Občina bi morala sprejeti nekakšen sanacijski načrt, lahko bi prodali kaj odvečnega premoženja in zniževali stroške, toda v zadnjem mandatu takšnega načrta občinski svet ni obravnaval. Pogovarjali so se samo o posamičnih ukrepih, vendar tudi teh razen redkih izjem niso uresničili, pravi.
Vsi v občini pa do početja večnega petrovskega župana Šlihthubra niso prizanesljivi. V krajevni skupnosti Šulinci tačas nastaja civilna pobuda, katere glavni cilj je sanacija občine. Koordinator pobude Karel Nemec pravi, da je nekaterim prekipelo in da so s pomočjo javno dostopnih dokuentov opravili analizo, ki kaže na županovo veliko samovoljo in na početje, ki je na robu kaznivega. Več o tem bodo spregovorili po uradni ustanovitvi civilne pobude v oktobru. Toda civilna pobuda ni za odstavitev župana. »To močvirje bo moral sam sanirati, ampak pod pravim nadzorom in s kritičnimi občinskimi svetniki,« pravi Karel Nemec.
