V igri kar pet referendumov

Ljubljana - Pozivi k referendumom, grožnje z njimi, včasih pa le ustvarjanje politične napetosti v zadnjem času pogosto odmevajo v javnosti. V igri je namreč kar pet referendumov. SLS je včeraj pozdravila napoved prvaka SDS Janeza Janše, da bi se njegova stranka lahko pridružila pobudi za razpis referenduma glede predloga arbitražnega sporazuma o načinu reševanja meje s Hrvaško, a dodala, da če bo predlagani sporazum ratificiran, bodo v SLS poleg naknadnega zakonodajnega predlagali še posvetovalnega o stiku z odprtim morjem. Sicer pa so odprti še zakonodajni referendum o noveli zakona o sistemu plač in zakona o sodniški službi, o novem predlogu družinskega zakonika ter proti delni zamrznitvi pokojnin.

Poleg referenduma o arbitražnem sporazumu je najbolj aktualen zakonodajni referendum o noveli zakona o sistemu plač in zakona o sodniški službi na pobudo SNS in SDS. Če ustavno sodišče ne bo presodilo, da bi z nesprejetjem ali odložitvijo uveljavitve novel omenjenih zakonov ali z njuno morebitno zavrnitvijo na referendumu lahko nastale protiustavne posledice, bodo o volivci o tem odločali najverjetneje 8. novembra.

Lahko se zgodi, da bo ljudstvo na referendumu glasovalo o odločitvi, da se bodo pokojnine prihodnje leto (le) polovično usklajevale s povprečno plačo, kar je razburilo Zvezo društev upokojencev, pa tudi o družinskem zakoniku. Dobršen del javnosti je namreč pred časom vznemiril predlog novega družinskega zakonika, po katerem bodo tudi istospolni pari imeli možnost posvojitve otroka. Možnost referenduma je napovedal Aleš Primc, ki je že leta 2001 uspešno koordiniral nasprotovanje tedanjemu predlogu zakona o oploditvi zdravih samskih žensk z biomedicinsko pomočjo. Če ne bo šlo drugače, se bosta novemu družinskemu zakonu z referendumom nasproti postavila tudi Zmago Jelinčič in NSi.

Slovenci smo se sicer na referendumu prvič izrekali leta 1996 - o tem, kakšen volilni sistem naj uvede država. Nato smo leta 1999 odločali, ali naj se gradnja tretjega bloka trboveljske termoelektrarne financira iz državnega proračuna in s posojili; bili smo proti. Leta 2001 smo na naknadnem zakonodajnem referendumu zavrnili uveljavitev zakona o spremembah o zdravljenju neplodnosti in oploditvi z biomedicinsko pomočjo.

Leta 2003 so bili trije referendumi o petih vprašanjih. Na prvem so volivci odločali o Slovenskih železnicah: ali naj ostanejo enovito podjetje ali bi jih z zakonom razdelili na več delov in postopno privatizirali, kar je predlagala vlada. Volivci so podprli vladni predlog, isti dan pa zavrnili predlog o spremembi zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Nato smo na dveh referendumih podprli vstop Slovenije v EU in Nato ter še istega leta na zahtevo 40.000 volilnih upravičencev odločali, ali naj bodo trgovine ob nedeljah zaprte - za je bilo 57,5 odstotka volivcev.

Leta 2004 smo na naknadnem zakonodajnem referendumu odločali o tehničnem zakonu o izbrisanih in glasovali proti. Nato je bil leta 2006 referendum o zakonu o RTV, kjer je tesna večina zakon podprla, leto pozneje pa »zavarovalniški« referendum o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (večina je bila proti), ki je potekal hkrati z drugim krogom predsedniških volitev. Nazadnje smo odšli na referendum lani - glasovali smo o pokrajinah in jih podprli, a z rekordno nizko udeležbo (slabih enajst odstotkov).

Iz ponedeljkove tiskane izdaje Delo