V Indiji so ponosni na svoje strokovnjake, kaj pa pri nas?

Ljubljana – UKC, ki je osrednja zdravstvena ustanova z največ zaposlenimi zdravniki in tudi raziskovalci v državi, ima vse manj denarja za nove metode, raziskave in razvoj. »V dveh letih bomo zelo zaostali. S sedanjimi kratkoročnimi ukrepi si jemljemo prihodnost,« je dejala prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, strokovna direktorica UKC.

Kratkoročni ukrepi, ki dobivajo naravo dolgoročnih, imajo večinoma podlago v zakonu o uravnoteženju proračuna (Zujf) in splošni usmeritvi zaporednih vlad, da mora javni sektor zmanjševati zaposlenost za odstotek na leto, kar za zdravstvo ni smiselno. Zdravstvo je namreč delovno intenzivna panoga, zato povsod v razvitem svetu število negovalnega in zdravstvenega osebja v njem povečujejo. Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana je imel konec lanskega leta 7713 zaposlenih.

»Pri vladnem pričakovanju štejejo samo 'glave'. V UKC je veliko zaposlenih na porodniških in na daljših bolniških. Na ta mesta zaposlimo nove ljudi, nato pa v statistiki štejejo obe zaposlitvi. Številke zato sploh niso realne. Veliko bolje bi bilo institucijam dopustiti samostojnost pri zaposlovanju in spremljati stroške dela. Bolnišnica bi morala sama odločati, kdaj bo nadomestila starejšega zdravnika z mlajšim. Če vzame mladega šele po upokojitvi starejšega, ne more priti do prenosa znanja. Da o tem odločajo na ministrstvu, ni prav,« je dejala strokovna direktorica.

Za UKC, ki je tudi »učilnica medicinske fakultete«, so izjemno pomembni doktorji znanosti. Njihovo število se vsa leta giblje okoli 300. Za spodbujanje mladih k dodatnemu izobraževanju je sedanje vodstvo UKC z donatorskim denarjem ustanovilo poseben sklad, iz katerega je strokovna direktorica sofinancirala šolnino za doktorski študij 30 zdravnikom, a Zujf je plačevanje študija zaposlenim (v vsej državi) prepovedal. »Ne gre za davkoplačevalski denar, zato ni prav, da država z zakonom posega v njegovo razporejanje. Zaradi krize UKC zadnja leta dobiva manj denarja tudi od ARRS, manj od ZZZS. Mnoge druge države ravnajo drugače. Pred kratkim sem predavala v Indiji, kjer se izjemno posvečajo vzgoji in izobrazbi lastnih strokovnjakov. Ponosni so na njih. Mi pa imamo odlično izobražene zdravnike brezposelne. Ne vidim razloga, da ne bi šli začasno v splošne ambulate.«

Težava je tudi z denarjem za amortizacijo. »Po izračunih bi UKC potreboval 37 milijonov na leto za sprotno obnovo aparatur. O vseh vlaganjih, o katerih odloča strokovni svet UKC, odločamo zelo transparentno in vsak evro desetkrat obrnemo. Ne vem pa, ali je povsod tako,« je dejala prof. dr. Brigita Drnovšek Olup. Opozori tudi, da je nujno na novo zasnovati razvoj zdravstvene mreže za vso državo.