V izgubah se utaplja polovica slovenskih regij

Trbovlje – Gospodarski rezultati za lani so prepolovili državo: šest regij je imelo 2,66 milijarde neto čiste izgube, šest pa 2,83 milijarde neto čistega dobička. A tega je bilo le še za dobro tretjino predlanskega, regij, ki so končale v izgubah, pa za polovico več kot leta 2012. Vsak četrti Slovenec, ki ima delo, in vsako tretje delujoče podjetje, delajo z izgubo; pri izgubarjih je delalo 105.000 ljudi, več deset tisoč delovnih mest je ogroženih.

Osrednja Slovenija ostaja najbolj razvita regija, saj premore slabo polovico vsega gospodarstva, sledi ji Jugovzhod (JV) s prevladujočo farmacevtsko industrijo. Polovica regij – od Obale s Krasom, Gorenjske, Podravske, Savinjske, Pomurja in Zasavja – tone v izgubah. Okrevajo redke, edina je lani iz rdečih številk izplavala Goriška. Poleg centra in JV ostajajo stabilne Koroška, Notranjska s Krasom in Posavje. Brez dela je po zadnjih podatkih več kot 119.670 Slovencev, z izgubo je lani zaključilo 21.370 podjetij.

Gospodarski minister Metod Dragonja na vprašanje, koliko od njih jih je resno ogroženih, odgovarja: »Skoraj zagotovo tista, ki imajo manj kot 20.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Več kot sto tisoč delovnih mest potrebuje prenovo in restrukturiranje.« Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila lani dobrih 39.000 evrov.

Neslavni rekord med izgubarji nosi Obala z neto čisto izgubo v višini podravskega in savinjskega gospodarstva skupaj, rekord med podjetji pa ima Merkur s 152 milijoni čistega minusa; to je toliko, kot ga je ustvarilo nekaj tisoč družb pomurske, podravske in savinjske regije skupaj.

Žalostne zgodbe z Obale

Na Obali je 5200 zaposlenih v podjetjih od Pirana do Komna pridelalo 250 milijonov čiste izgube ali slabo desetino vse slovenske, več kot polovico je odpade na koprski Cimos, ki je imel toliko izgub kot Zasavje, Posavje, Notranjska in Jugovzhod skupaj – 137 milijonov ali vsak zaposleni v Cimosu skoraj 137.000 evrov. Podobno žalostnih zgodb je bilo na Obali doslej že precej. »Pred krizo so bili iz znanih političnih razlogov v regiji oslabljeni ključni nosilci gospodarske moči (Luka, Intereuropa, Istrabenz, Droga ...),« o razlogih za gospodarske težave pove prvi človek tamkajšnje gospodarske zbornice Tomaž Može. Krizo je gospodarstvo zato pričakalo oslabljeno in kot domine so padali gradbeništvo, Delamaris in Riba Izola, v predelovalni industriji Tomos, Mehano ... »Tega niti Luka Koper in turizem ne moreta nadomestiti,« ocenjuje Može. Opozarja, da so namesto spodbujanja zagona državna politika in lastniki kapitala odločanje in kapital regiji vzeli, zavlačujejo pa tudi z investicijami v drugi tir, tretji pomol, turizem, golf, letalsko stezo ...

Slika slovenskega gospodarstva je še bliže katastrofi, če upoštevamo, da sta lani tudi državni Kapitalska in Odškodninska družba zaradi slabih naložb končali s 120 milijoni izgube, kar je več kot obe regiji z največjimi razvojnimi problemi skupaj – Pomurje in Zasavje, ki jima je država zaradi več kot 18-odstotne brezposelnosti priskočila na pomoč s posebnima zakonoma. Tomo Garantini, prvi zasavski razvojnik, ugotavlja, da se je Zasavje v letih 2000–2006 prav z državno pomočjo z desetega mesta povzpelo na osmo po razvitosti; ko je pomoči zmanjkalo, je spet padlo na predzadnje, enajsto mesto. Za ponovni zagon regije bo treba demografsko sliko in industrijo prilagoditi prostoru, meni Garantini.

Ob Savinji, Dravi in Kokri tonejo v izgubah

S predlanskih 90 milijonov neto čistega dobička je na 50 milijonov neto čiste izgube potonilo gospodarstvo ob Savinji, tisto ob Dravi pa jo je povečalo dvainpolkrat. Na območnem zavodu za zaposlovanje Maribor opozarjajo, da številke o izgubarskih podjetjih v praksi kažejo na to, da pogosto delujejo na robu delovnopravne zakonodaje, (problematika izplačevanja plač), kar še poglablja že tako težko socialno stisko. Dokaz je stopnja registrirane brezposelnosti, ki je marca v Podravju znašala 15,3 odstotka ali dobra dva odstotka več od povprečja države. Spodbudno je, da se je do junija letos iz evidence registrirano brezposelnih v Podravju zaradi zaposlitve odjavilo 6955 oseb, kar je skoraj petino več kot v enakem obdobju lani. Tudi Gorenjska je lani poslabšala rezultat: z minimalnega dobička je potonila v 96-milijonsko izgubo. A letošnje dogajanje na trgu zaposlovanja po ocenah Draga Perca s kranjskega zavoda za zaposlovanje vendar kaže na počasno okrevanje gospodarstva v regiji, saj se v evidenco brezposelnih ne letos ne lani ni prijavil nihče, ki bi delovno razmerje odpovedal zaradi neizplačevanja plač ali prispevkov. Gorenjska ima daleč najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti: 10,5–odstotno, konec maja letos je imela 8347 brezposelnih.

Vsi aduti centra

Center države ustvari skoraj polovico vsega dobička, a tudi 42 odstotkov vseh izgub. Na območju je 38 odstotkov vseh delovnih mest in hkrati četrtina vseh brezposelnih. V osrednji regiji je bilo lani 27.000 podjetij, v drugih enajstih regijah skupaj le 7000 več. V centru je delalo več kot 160.000 ljudi, v drugih regijah skupaj dobrih 265.000. Sklenili so skoraj polovico vseh poslov slovenskega gospodarstva. V centru imajo sedež trije največji, s skupaj 10.500 delovnimi mesti: Petrol, HSE in Mercator. Slednji je sam pridelal 36 milijonov čiste izgube, kar je deset milijonov več kot dobrih tisoč pomurskih podjetij skupaj. Prva po čistem dobičku prihaja z Jugovzhoda: Krka s 165 milijoni, kar je 85 odstotkov neto dobička celotne regije in toliko, kot so ga ustvarile Goriška, Koroška, Posavje in Notranjska skupaj.

Najmanj plačani Notranjci

Center prednjači tudi po plačah. Povprečna mesečna neto plača v gospodarstvu je lani presegla tisoč evrov le v Osrednji Sloveniji, tisočaka so v povprečju dobili na Jugovzhodu in le nekaj manj na Gorenjskem, najnižjo plačo pa so imeli Notranjci (896 evrov). Med tristo največjimi podjetji v državi po prihodkih ima bruto plače višje od 5000 evrov šest družb, od teh le ena ni iz centra – Impol iz Slovenske Bistrice. Tudi najbogatejša občina je iz osrednje regije: Trzin. Njeni prebivalci imajo trikrat višje bruto prejemke od prebivalcev najrevnejše občine Hodoš v Pomurju.

Nadpovprečne plače izgubarjev

V oči bodejo plače »izgubarskih velikanov«. Med temi sta obe zasavski energetski podjetji Rudnik Trbovlje-Hrastnik in Termoelektrarna (TET), ki sta lani skupaj ustvarili 20 milijonov izgube; to je dve tretjini vse zasavske čiste izgube leta 2013. Trboveljski Lafarge Cement je je toliko ustvaril v treh letih. Za primerjavo: izguba TET je enaka izgubi »dvornega« gradbinca ljubljanske mestne občine Grepa. Vsak zaposleni v TET je ustvaril skoraj 71.500 evrov izgube ali toliko, kolikor je v povprečju zaslužil v dveh letih in pol. Njihove povprečne bruto plače pa so kljub temu znašale 2440 evrov ali tisoč evrov več od slovenskega povprečja. Zasavje je v zadnjih skoraj dvajsetih letih svoj položaj, merjen z indeksom BDP na prebivalca, po podatkih statističnega urada najbolj poslabšalo – za dvajset indeksnih točk, najbolj pa ga je izboljšalo Posavje – za šest točk, kar ga uvršča med regije z najboljšim dolgoročnim trendom.