V Izoli bi gradili velik turistični resort

Zasnovali so elitni center, vreden 300 milijonov evrov, s 1400 hotelskimi posteljami in 350 stanovanji.

Objavljeno
28. oktober 2011 20.28
Posodobljeno
28. oktober 2011 20.50
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
Izola, Portorož, Opatija – Izolane že dalj časa zanima, kako dolgo bodo morali čakati, da se bosta ladjedelnica in ribiška industrija umaknili z najbolj degradiranega obmorskega zemljišča. Za projekt Urbana prenova Izole, ki ga je pred kratkim predstavil podjetnik in nekdanji predsednik slovenske vlade Janez Zemljarič, redki verjamejo, da je uresničljiv.

Na severovzhodnem delu Izole so po načrtih Ljubljanskega urbanističnega zavoda zasnovali elitno turistično destinacijo, vrhunski turistični, zdraviliški, športno-rekreacijski in kulturni center s 1400 hotelskimi posteljami (podobno kot v portoroškem Bernardinu), 350 stanovanji, s trgovskimi in gostinskimi lokali, privezi in pomolom za pristajanje velikih potniških ladij. Projekt vreden 300 milijonov evrov bi ustvaril 1400 novih delovnih mest in pripeljal 50.000 novih turistov na leto, pozidali bi 120.000 kvadratnih metrov površin. Namesto otoka načrtujejo veliki valobran, ki bi varoval del obale in na katerem bi uredili plažo. Poleg Zemljaričeve družbe Projekt obala Izola, ki bi pri naložbi sodelovala z desetodstotno udeležbo, bi sodelovali še Konstruktor in Kraški zidar z vsak po petino, Hypo leasing (40 odstotkov) in Energogroup (deset odstotkov).

Portoroški turizem naprodaj

Portoroški turizem se ukvarja s povsem nasprotnim, kot so mega naložbe. Če hoče Istrabenz Turizem poravnati dolgove in ohraniti pomemben del preostalih portoroških hotelskih nepremičnin, mora prodati Grand hotel Adriatic v Opatiji in Kempinski Palace, kar mu ne uspeva najbolje. Opatijskega so začeli prodajati julija 2009 in tedaj zahtevali najmanj 31 milijonov evrov. Zdaj je cena nižja. Za Kempinski Palace v Portorožu, ki ga resneje prodajajo od lani, ni nihče ponudil več kot 45 milijonov evrov. Prenova Palacea je uradno stala približno 87 milijonov evrov, dejansko pa več kot 100 milijonov evrov.

Načrt finančnega prestrukturiranja Istrabenza, d. d., predvideva tudi prodajo vsega preostalega dela portoroškega Istrabenz Turizma, ki je ocenjen na približno 150 milijonov evrov. Turistična družba po zagotovilih glavnega izvršnega direktorja Marina Antoloviča poravnava vse tekoče obveznosti in bi brez bančnih bremen lahko investirala tudi v razvoj, česar ne počne že pet let in zato počasi zaostaja za tekmeci. Naprodaj je tudi premoženje Skupine Bernardin. NFD Holding uradno že skoraj leto dni išče kupca za Hotel Piran (5,9 milijona evrov) in hektar zazidljivih zemljišč nad Bernardinom po ceni 620 evrov za kvadratni meter. Prodali bi tudi kateri drugi hotel, če bi se pojavil interes. Skupina NFD in Sava sta neuspešni tudi pri prodaji Term Maribor.

Pomisleki so utemeljeni

Zaradi slabih izkušenj z drugimi investitorji, zaostrenih finančnih razmer in neuspešnega iskanja kupcev za številne hotele ob obali, samo redki verjamejo v uresničitev mega turističnega projekta Urbana prenova Izole. Breda Pečan, nekdanja županja in poslanka SD, podpira zamisli, da je treba na tem območju vlagati v turistično, športno in rekreacijsko infrastrukturo. Odločno pa nasprotuje zidavi stanovanj: »Ne verjamem, da bi Izola lahko bila kraj za elitni turizem. Turisti se preprosto ne bi počutili dobro v izolskem okolju in tudi meščani, med katerimi so mnogi na socialnem robu, ne s takim turizmom. V Izolo spadajo hoteli treh in štirih zvezdic.«

Ivan Silič, nekdanji direktor Turističnega združenja Portorož: »V Izoli bi radi zgradili nov velik turistični resort, ki za našo majhno obalo nikakor ni primeren. To je mimo. Že veliki portoroški hoteli danes niso to, kar iščejo turisti. Očitno je, da bi radi lastniki unovčili visoke vložke v zemljišča, a nimajo prav srečne roke pri izbiri zamisli.« Silič je zavrnil pomislek, da bi imel kapital zadržke do vlaganj v Izolo, ker celo portoroški hotelirji za objekte, ki imajo svoje utečene posle in tržišča, ne dobijo kupcev. Grand hotel Adriatic v Opatiji prodajajo že od sredine leta 2009.

Razprodaja hrvaških hotelov

Med Umagom in Dubrovnikom je naprodaj 42 hotelov. Banke, ki so jih pomagale graditi ali so jih dobile pod hipoteko, čistijo bilance. Toda kupci so zadržani. Razkošen dalmatinski hotel, ki je pred tremi leti stal 180 milijonov evrov, bo zdaj morda dobil novega lastnika za 70 milijonov evrov. Hoteli petih zvezdic stanejo od 40 do 170 milijonov evrov, manjši družinski hoteli od 1,5 do pet milijonov evrov. Naprodaj je tudi pet marin po osem do 40 milijonov evrov, toda kupcev ni.