V kameni dobi

Že z enim samim klikom se potopimo v spletni labirint informacij. Takšna dostopnost je na trenutke domala grozljiva, saj čedalje več naših osebnih podatkov kroži po različnih računalniških mrežah.

Objavljeno
16. februar 2007 21.32
Olga Cvetek
Že z enim samim klikom se potopimo v spletni labirint informacij. Takšna dostopnost je na trenutke domala grozljiva, saj čedalje več naših osebnih podatkov kroži po različnih računalniških mrežah. A medtem ko je čedalje več podatkov o državljanih EU v imenu boja proti terorizmu in kriminalu zbranih v različnih računalnikih, je slovensko pravosodje obtičalo v kameni dobi.

Sodišča, ki poskušajo obsojencu vročiti pravnomočno sodbo, da ga nato lahko uradno povabijo za rešetke, lahko samo sanjajo o ažurirani bazi podatkov, kdo vse tiči za slovenskimi rešetkami. Sistema obveščanja med sodišči in upravo za izvrševanje kazenskih sankcij, ki bedi nad našimi arestanti, ni. Tudi zato je novomeško okrožno sodišče razvpitemu Stephenu Casiraghiju vztrajno pošiljalo sodbo na domači naslov, medtem ko je bil obsojenec v tem času v zaporu. Če bi mu sodbo vročili, ga iz ljubljanskega zapora ne bi predčasno izpustili, temveč bi Casiraghi takoj začel prestajati novo kazen.

Ugrabitev 19-letnega dekleta, nad katerim se je Casiraghi izživljal le slabe tri tedne po izpustu iz zapora, je tako ponovno razkrila slabosti v našem pravnem sistemu. Čeprav ima minister Šturm prav, ko pravi, da ima tudi najbolj okoreli kriminalec zagotovljene pravice, je sklicevanje na varstvo osebnih podatkov le prelaganje odgovornosti. Še posebej, ker Casiraghi spada med redke psihopate, ki jim stroka ni kos. Isto bi naredil, kadar koli bi prišel iz zapora, pojasnjuje penolog dr. Dragan Petrovec. Zato bi veljalo uzakoniti predpis o nadzoru nevarnih kriminalcev, ko pridejo iz zapora. V tujini poznajo tako imenovano probacijsko službo, ki pomaga obsojencem pri vključevanju v družbo, obenem pa tudi izvaja nadzor nad predčasno oziroma pogojno izpuščenimi zaporniki.

A dlje od tega, da se v takšnih primerih vedno znova sprašujemo, kdo je odpovedal, doslej nismo prišli. Dokler ne bomo spremenili zakonov, ki določajo pravila igre, in dokler ne bo zaživel projekt e-pravosodje, bodo na sodiščih pač brali časopise, iz katerih bodo lahko izvedeli, ali naj obsojenca, ki mu poskušajo vročiti sodno pošiljko, iščejo prav za zapahi.