Že z enim samim klikom se potopimo v spletni labirint informacij. Takšna     dostopnost je na trenutke domala grozljiva, saj čedalje več naših osebnih     podatkov kroži po različnih računalniških mrežah. A medtem ko je čedalje     več podatkov o državljanih EU v imenu boja proti terorizmu in kriminalu     zbranih v različnih računalnikih, je slovensko pravosodje obtičalo v     kameni dobi.
Sodišča, ki poskušajo obsojencu vročiti pravnomočno     sodbo, da ga nato lahko uradno povabijo za rešetke, lahko samo sanjajo o     ažurirani bazi podatkov, kdo vse tiči za slovenskimi rešetkami. Sistema     obveščanja med sodišči in upravo za izvrševanje kazenskih sankcij, ki bedi     nad našimi arestanti, ni. Tudi zato je novomeško okrožno sodišče     razvpitemu Stephenu Casiraghiju vztrajno pošiljalo sodbo na domači naslov,     medtem ko je bil obsojenec v tem času v zaporu. Če bi mu sodbo vročili, ga     iz ljubljanskega zapora ne bi predčasno izpustili, temveč bi Casiraghi     takoj začel prestajati novo kazen.
Ugrabitev 19-letnega     dekleta, nad katerim se je Casiraghi izživljal le slabe tri tedne po     izpustu iz zapora, je tako ponovno razkrila slabosti v našem pravnem     sistemu. Čeprav ima minister Šturm prav, ko pravi, da ima tudi najbolj     okoreli kriminalec zagotovljene pravice, je sklicevanje na varstvo osebnih     podatkov le prelaganje odgovornosti. Še posebej, ker Casiraghi spada med     redke psihopate, ki jim stroka ni kos. Isto bi naredil, kadar koli bi     prišel iz zapora, pojasnjuje penolog dr. Dragan Petrovec. Zato bi veljalo     uzakoniti predpis o nadzoru nevarnih kriminalcev, ko pridejo iz zapora. V     tujini poznajo tako imenovano probacijsko službo, ki pomaga obsojencem pri     vključevanju v družbo, obenem pa tudi izvaja nadzor nad predčasno oziroma     pogojno izpuščenimi zaporniki.
A dlje od tega, da se v     takšnih primerih vedno znova sprašujemo, kdo je odpovedal, doslej nismo     prišli. Dokler ne bomo spremenili zakonov, ki določajo pravila igre, in     dokler ne bo zaživel projekt e-pravosodje, bodo na sodiščih pač brali     časopise, iz katerih bodo lahko izvedeli, ali naj obsojenca, ki mu     poskušajo vročiti sodno pošiljko, iščejo prav za zapahi.    
	
            
                        
    
    
 
				 
						   
					 
        
          
          
                        













 
									
																										
								
												
	
								 
									
																										
								
												
	
								 
									
																										
								
												
	
								