Tiskane izdaje
Kranj - V kanjonu Kokre, največji naravni znamenitosti v gorenjski prestolnici, so nevarno brv iz smrekovega lesa domestili z novo macesnovo. V Kranju pa so jamarji končali z izkopavanjem mestnega vodnjaka, katerega dno je stalno zalito z vodo iz reke Kokre.
Pristojni so lani avgusta ugotovili, da brv iz smrekovine, ki jo je občina postavila leta 2002 za 90.000 evrov, ni varna ne za pešce ne za kolesarje, saj je kljub zaščitnim premazom začela trohneti na stikih z nosilno konstrukcijo.
Novi most bo, kot so pojasnili z Mestne občine Kranj, bolj odporen na vremenske vplive, saj je v celoti izdelan iz visokogorskega macesna, vrednost naložbe pa je 151.000 evrov.
Kanjon Kokre je eden največjih biserov v Kranju, poudarja Natalija Polenec, direktorica Zavoda za turizem Kranj, kjer si prizadevajo, da bi v njem uredili sprehajalne poti. Prav zaradi poškodovanega mostu in dotrajanih poti turistov niso organizirano vodili vanj, nazadnje so marca v kanjonu organizirali spuščanje gregorčkov.
Izkopavanje je s 4450 evri finančno podprla tudi MO Kranj
Dodatna zanimivost na poti od rovov do kanjona bo tudi najstarejši kranjski mestni vodnjak na župnijskem vrtu, zgrajen okoli leta 1499, ki je bil po napeljavi vodovoda opuščen in so ga do vrha zasuli.
Vodnjak, ki je globok 34 metrov in katerega dno je stalno zalito z vodo iz reke Kokre, je v štirih letih oziroma v več kot 2100 urah izkopalo 32 članov Jamarskega društva Carnium pod nadzorom Milana Sagadina in vodstvom Draška Josipoviča, ki je tudi raziskal in dokumentiral najdbe. Izkopavanje je s 4450 evri finančno podprla tudi MO Kranj, zdaj je potrebno zaščititi še dostop do vodnjaka.
»Dno vodnjaka ne bo izpraznjeno oziroma raziskano povsem do konca, ker je delo postalo prenevarno, in obstaja možnost, da se zruši spodnji venec kamnitih blokov, s katerimi so obzidali vodnjak.
Drobne kovinske najdbe, ki jih sicer nakazuje detektor, morda kovanci, ki so jih stari Kranjčani morda pred 500 leti v vodnjak vrgli za srečo, bodo ostali na dnu, in še naprej opravljali svojo nekdanjo nalogo,« pravi vodja izkopavanja Gregor Aljančič iz Jamarskega društva Carnium in napoveduje, da si bo najdbe iz vodnjaka, katere bo v trajno hrambo vzel Gorenjski muzej, mogoče ogledati na razstavi spomladi 2014.
