V Kliničnem centru bo bolnikom končno hladneje

Ljubljana, Izola, Slovenj Gradec – »Bilo je nevzdržno. Nisem mogel niti ležati,« je potarnal bolnik Damjan Pečar o visokih temperaturah v začetku julija v bolniških sobah Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKC). Peklensko vroče je bilo zadnji teden v juniju in prva dva tedna v juliju tudi v izolski bolnišnici, tako da so bolniki in zaposleni komaj zdržali.

Kot kaže, bodo dolgoletno težavo v ljubljanskem UKC vendarle odpravili do konca avgusta s sistemom hlajenja bolniških sob z ventilatorskimi konvektorji. S projektom hlajenja glavne stavbe se v UKC ukvarjajo že tri leta. »Izvedba tako zahtevnega projekta v 40 let stari stavbi je izjemno težka. Končno smo skupaj z različnimi strokovnjaki našli rešitev – pravi sistem, ki je izvedljiv v takšnem objektu,« je pojasnila vodja tehnično-vzdrževalne službe Maja Mazej.

Letos so tako začeli izvajati tako imenovano pohlajevanje bolniških sob z ventilatorskimi konvektorji v glavni zgradbi od osmega do vključno tretjega nadstropja. Ta naložba znaša okoli milijon dvesto tisoč evrov. Gre za sistem hlajenja, ki dovodni zrak predhodno ohladi oziroma ogreje, vendar ne vpliva na njegovo vlažnost, kar je ključna razlika v primerjavi z običajnim klimatskim sistemom.

»Sistem pohlajevanja že uspešno deluje v osmem nadstropju,« nam je zadovoljno povedala Mazejeva in opozorila, da bo za hlajenje celotnega objekta treba prenoviti še strojnico, kajti sedanja za to ne proizvaja dovolj hladilne vode. Ta naložba pa se navezuje na investicijo nove urgence, ki jo vodi ministrstvo za zdravje, to pa po informacijah iz UKC že pripravlja razpis za prenovo strojnice.

Spopad z vročino

Pacientom, ki v poletnih mesecih še posebej trpijo v neklimatiziranih prostorih, poskušajo pomagati medicinske sestre tako, da bolniške sobe v hladnejših delih dneva večkrat prezračijo. »V še posebej vročih dneh v prostorih, ki so na južni strani objekta glavne stavbe kliničnega centra, okna zapiramo in rolete popolnoma spustimo med 7. uro zjutraj in 21. uro zvečer. S tem preprečimo vdor vročine v bolniške sobe,« so iz UKC odgovorili na vprašanje, kako so se v času peklenskih temperatur spopadli z vročino. Kot pravijo, so kupili tudi nekaj ventilatorjev in posamičnih klimatskih naprav.

Klimatizirane novogradnje

V glavnem objektu UKC so vsi operacijski prostori, prostori intenzivne terapije in diagnostične dejavnosti, otroška kirurgija in otroška intenzivna nega ter oddelek za opekline in plastiko vezani na centralni sistem klimatizacije. Klimatizirane so vse nove bolnišnice, Nevrološka klinika, Pediatrična klinika, Očesna klinika in Otorinolaringološka klinika. V starih objektih pa so hlajene samo bolniške sobe intenzivne nege.

Izolska bolnišnica energetsko najbolj razsipna

Čeprav je vodstvo Splošne bolnišnice Izola na začetku energetske sanacije napovedovalo, da poleti ne bo več neznosne vročine, je bilo zadnji teden v juniju in prva dva tedna v juliju v bolnišničnih prostorih peklensko vroče. Direktor Jani Dernič je včeraj povedal, da bodo vročino prenašali le še 10 do 12 dni, potem bodo lahko uporabili senčila in hladilne naprave, ki so večinoma že nameščeni v bolnišnici. Izolska bolnišnica je zaradi steklenih površin, ki slabo tesnijo, že 30 let energetsko najbolj razsipna bolnišnica pri nas. Za kvadratni meter ogrevanja oziroma hlajenja porabi več kot dvakrat več energentov od večine drugih naših bolnišnic. Samo za energente na leto porabijo 1,4 milijona evrov, z energetsko sanacijo pa bi lahko privarčevali 500.000 evrov. Devet milijonov evrov vredno energetsko sanacijo so začeli marca in jo bodo končali do konca avgusta. Za sanacijo je predvidenih 5,34 milijona evrov evropskega kohezijskega denarja, 942.000 bo zagotovilo ministrstvo za zdravje, preostanek pa bo prispevala bolnišnica z najetimi posojili.

V koroški bolnišnici ni vroče

V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so se pred kratkim vselili v nov prizidek s centralnim ohlajevalnim sistemom. Direktor Janez Lavre pravi, da težave nastanejo le, če osebje ali bolniki odpirajo okna, kar prekine hlajenje prostorov.

V starem kirurško-ginekološkem bloku bolniške sobe hladijo s hodnikov, ki so klimatizirani. Na internem oddelku poteka energetska sanacija, ki vključuje tudi vgradnjo centralnega prezračevalnega sistema z ohlajanjem, dela pa bodo končana septembra.

Doslej so imeli v tem delu bolnišnice le posamezne manjše klimatske naprave na oddelkih radiologije in intenzivne terapije, bolniške sobe pa so hladili z zračenjem zjutraj in zvečer ter zastiranjem oken.

»Letos hude vročine v bolnišnici ni bilo, saj vročinski val ni trajal dolgo, sledila mu je ohladitev. Huje je bilo lani avgusta,« pravi Lavre. Z energetsko sanacijo bodo stroške za ogrevanje in hlajenje zmanjšali za polovico, zanjo pa so namenili tri milijone evrov. Če bo ministrstvo za zdravje razpisalo še več sredstev, se bodo spet prijavili na tovrstne razpise.