V končnici bi težave spet lahko pometli pod preprogo

Kamen spotike je v tem, ali so osebe javnega ali zasebnega prava.

Objavljeno
05. april 2019 12.30
Posodobljeno
05. april 2019 12.33
V Levici menijo, da je zadnje dogajanje okrog izginulega denarja na Škisovi tržnici jasen signal, da študentsko organiziranje potrebuje spremembe. FOTO: Roman Šipić/Delo
Ljubljana – Usoda zakona o skupnosti študentov, ki na prenovo čaka že četrt stoletja, je negotova. Čeprav ga načelno podpirajo vse stranke, se bodo kopja spet lomila na podrobnostih. Ali jim določiti status pravne osebe javnega prava in ali odpreti vrata računskemu sodišču, da jih bo lahko nadziralo. Nanje vseskozi letijo očitki prav zato ker nihče ne nadzira porabe milijonov, ki jih prejmejo od študentskega dela.

image
FOTO: Delo Infografika


Čeprav je zaradi sence dvoma, ki pada na poslovanje krovne študentske organizacije (Šos) in njenih članic politika vedno izražala naklonjenost prevetritvi zakonodaje, na podlagi katere delujejo, temu nikoli niso prišli do konca. Verjetno tudi zaradi sprege študentske in državne politike, saj so funkcionarji iz ene v drugo pogosto prehajali.
 

Koalicijska pogodba kaže smer


Spremembam so se zavezali koalicijski partnerji, saj so napovedali, da bodo njen pravni status spremenili iz zasebnega v javnega. Prav za to in njeno revizijo na dve leti se zavzema SDS, ki je v torek v državni zbor vložila predlog novele zakona o skupnosti študentov.

Ali bodo njihovi poslanci dvignili roko zanj, stranke včeraj ob našem preverjanju še niso bile odločene. V SD ga načeloma podpirajo, a se bodo izrekli prihodnji teden, podobno je v SAB. Spremembe bodo proučili še v SNS in v Desusu, kjer pričakujejo, da bo dobrobit študentov ostala na prvem mestu.
 

LMŠ za nov zakon, SMC za nagradnjo starih predlogov


V LMŠ se z namenom – to je učinkovitejši nadzor in transparentnejše upravljanje s sredstvi, saj Šos na leto razpolaga s približno 12 milijoni evrov – strinjajo, a ta rešuje samo del problema. Zato so prepričani, da je potreben nov zakon, ki bi ga lahko, če bo politična volja, sprejeli do konca leta.

Za zdaj se predlogu SDS obeta 41 glasov.

Šos podpira njegove cilje, a želi jasnejšo zakonsko opredelitev nadzora.

Korak naprej so naredili že z novo študentsko ustavo.


V SMC medtem izpostavljajo, da je treba upoštevati avtonomijo organizacij pri zastopanju študentov ter spominjajo na delo v prejšnjem mandatu, ko so uskladili večino sprememb. »Pokazalo se je, da so ministrstva imela nepremostljive pripombe.« Ker menijo, da so spremembe potrebne, bodo predlog proučili, upajo pa, da prej oblikovane rešitve ne bodo šle v nič. Podpora koalicije je tako še pod vprašajem.
 

Opozicija enotna


image
V Levici v prejšnjem mandatu dvakrat niso uspeli s predlogom. FOTO: Blaž Samec/Delo
Predlog bo poleg 25 glasov SDS verjetno prejel še sedem glasov iz NSI, kjer so naklonjeni rešitvam, usmerjenim v preglednost poslovanja in nadzor porabe.

Zelo verjetno ga bo podprlo še devet poslancev Levice. Kot pravi Matej T. Vatovec, je en korak boljši kot nič, čeprav so malce razočarani, da SDS ni bolje prepisala njihovega starega predloga.

V tej različici tako pogrešajo zlasti ureditev študentskih volitev, kjer prihaja do malverzacij, in rednejše revizije. V preteklosti kljub številnim poskusov niso spremenili zakona, ker so bili pritiski študentskih organizacij močni, še pravi.

»Preveč zlahka klecnemo pred tem, a zadnji dogodki, ko je zveza Škis med prevozom izgubila 70.000 evrov, so signal, da je to treba urediti.«

Mnogi poskusi, a noben ni prestal parlamentarnega sita

Že leta 2016 so poslanci glasovali proti predlogu Levice, februarja 2017 je bil predlog ministrstva za izobraževanje za stranke nesprejemljiv, marca lani je z njim ponovno poskušala Levica, a so poslanci obstruirali sejo, na kateri bi morali odločati o njem.

 

Šos z dopolnilom


V Šosu cilje predloga SDS podpirajo, a mu nasprotujejo, ker materije ne ureja na pravilen način. Zato bodo predlagali amandma, ki bo natančneje opredelil državni nadzor. Zadržke imajo predvsem zato, ker bi jih sprememba pravne osebe prisilila v to, da se na novo organizirajo kot javni zavod, sklad ali agencija.

»To je za nas kot samoupravno skupnost nesprejemljivo. Ne moremo biti pod vsebinskim ali upravljavskim nadzorom«. Načelom transparentnosti že sledijo, poudarjajo, a ostajajo tarča politično motiviranih (tudi medijskih) napadov.

Ob koncu leta 2018 so v svojo ustavo zapisali, da so s svojimi organizacijskimi oblikami podvrženi javnemu naročanju in nadzoru računskega sodišča.