Tiskane izdaje
Koper – Medtem ko Dars počasi izbira izvajalca za dokončanje obalne hitre ceste pred Markovcem, se v koprski in izolski občini pripravljajo na čas, ko se bo treba odločiti, kaj s sedanjo obalno cesto. V novi koprski občinski protokolarno-prireditveni dvorani v obnovljeni nekdanji cerkvi sv. Frančiška so razstavili idejne zasnove in arhitekturne priložnosti za ureditev obale med Koprom in Izolo.
Predor Markovec in novo traso obalne hitre ceste so pred 15 leti načrtovali prav zato, da bi pridobili približno pet kilometrov obale – dobro desetino vse –, ki jo zdaj zasedajo cesta, kolesarska in sprehajalna pot. Po preusmeritvi prometa skozi predor predvidoma pred poletjem 2015 bo treba za obalno območje sprejeti prostorske načrte. V izolski občini so že predstavili idejne zasnove štirih arhitekturnih birojev, na koprsko razstavo Dotik morja pa so jih povabili 13.
»Arhitektom smo pustili prosto pot, da bi prišli do čim bolj pestrega nabora idej oziroma vsebin, in v tem je razstava uspela. Njen namen je spodbuditi javno razpravo, na podlagi katere bi najprimernejše zamisli vključili v nastajajoči prostorski načrt. Osnutek strategije prostorskega razvoja bi radi predstavili občanom konec tega ali v začetku prihodnjega leta,« je pojasnil Georgi Bangijev z Mestne občine Koper.
Vendar bo vse nadaljnje prostorsko načrtovanje odvisno od tega, kaj namerava država narediti s sedanjo obalno hitro cesto. Pristojno ministrstvo občinam še vedno ni odgovorilo, kdaj bodo cesto prepustili v njuno upravljanje. Brez odgovora ministrstva za infrastrukturo so včeraj ostala tudi naša vprašanja.
»Kdor se bo odločil, da bo po cesti ob morju še naprej potekal promet, mora prevzeti tudi odgovornost za razvoj obale, regije in države,« je ocenil Bangijev.
Od praktičnih rešitev
Med drznejšimi, a izvedljivimi načrti so tudi projekti Gaser arhitektov, ki bi med mestnim središčem čez pristanišče do Ankarana na 40 metrih višine postavili kabinsko žičnico. Območje med Luko in mestom so načrtovali kot pametno mesto, prežeto z novimi tehnologijami, med Izolo in Koprom bi vozila enotirna železnica na električni pogon ...
Pri Rexu bi postavili podvodni multikuturni center s podvodnim muzejem, galerijo, akvarijem ... Boštjan Pavlič bi v zaliv ob semedelski promenadi umestil veliko sončno uro, v kateri bi bili tudi akvarij in turistične vsebine. Draft arhitekti bi urejali tematske plaže in v drugi fazi na delu obale zgradili dodaten pas, ki bi bil prireditveni prostor za množične zabave in največje filmsko platno za kino Otok.
Med predlogi je tudi geotermalna električna centrala, ki bi vročo vodo črpala na petih kilometrih globine, sicer pa prevladujejo športne vsebine, sprehajališča, kolesarske poti, hoteli in hortikulturne ureditve.
