Tiskane izdaje
Na tem projektu v Kopru delajo že vrsto let, pred časom pa so na mestnem svetu sprejeli lokalni energetski projekt. Že marca 2013 so slovenski in italijanski geofiziki z raziskovalno ladjo OGS Explora v slovenskem mroju izpeljali znanstveni projekt raziskave strukture zemeljske skorje na globinah 5000 do 10.000 metrov. Analize in dejstvo, da pri italijanskem Gradežu že imajo raziskovalno vrtino na več kot 3000 metrov globine, so potrdili dolgoletne domneve, da se v podzemlju pod slovenskim morjem skrivajo podobne strukture in zaloge tople geotermalne vode, kot jih imajo v Prekmurju.
Tri obstoječe vrtine
Na obalnem območju imajo že nekaj pozitivnih izkušenj s toplo vodo iz globin. V Marini Portorož so že pred več kot desetimi leti izdelali tri vrtine; iz 800 metrov globoke vrtine je pritekla 24 stopinj Celzija topla voda, v Termah in Welness centru LifeClass pa na 650 metrih črpajo 22 stopinj toplo pramorje (analize so pokazale, da gre za 42.000 let staro, pod zemljo ujeto morje). Na morskem dnu pred Izolo pa na več mestih izvira približno 30 stopinj topla voda.
Po besedah direktorja koprskega raziskovalnega podjetja Harpha Sea Aljoše Žerjala pričakujejo, da bodo na približno tisoč metrih globine lahko prišli do 40 stopinj Celzija, na večjih globinah bi lahko našli tudi toplejšo vodo. »Predstavljajte si, da je globoko v podzemlju pod morskim dnom kraški svet,v katerem je podobno veliko votlin, jarkov, kanalov in hodnikov, kot jih je v Postojnski jami. Zato je tudi od sreče odvisno, na kakšno vodo naleti posamezna vrtina. Najbolje bi bilo narediti več vrtin. Po mojih podatkih bi ena vrtina, ki bi jo bilo mogoče kasneje tudi izkoriščati za pridobivanje energije, stala okoli 800.000 evrov.«
Vrtali bi prihodnje leto
Predstojnik urada za okolje in prostor MO Koper Georgi Bangiev je dejal, da bodo s študijo konkurirali na razpisih za pridobitev državnih in evropskih sredstev, zato nameravajo še letos pripraviti dokumentacijo, da bi prihodnje leto prišli do vrtin. Šele potem bi lahko izdelali konkretnejše načrte za izkoriščanje te energije. V prvi fazi bi jo izkoriščali za ogrevanje in hlajenje šole, dvorane, bazena, poslovnih stavb na območju Bonifike ter daljinskega ogrevanja za širše območje tega dela Kopra.
Kasneje pa morda tudi za pridobivanje električne energije, ki bi jo uporabljali v vsem mestu in na območju Luke ter ostalih gospodarskih družb. V Kopru se projekta lotevajo tudi zato, ker lahko za te namene pridobijo do 90 odstotkov nepovratnih sredstev in bi od občine terjalo v bistvu majhna začetna naložbena sredstva.
»Če bo imela voda temperaturo med 25 in 40 stopinje Celzija, bi jo lahko uporabljali za toplotne črpalke, ali pa za sistem talnega ogrevanja. Uporabili bi jo lahko tudi za termalni bazenski park. Če bi z globljim vrtanjem prišli do višjih temperatur, pa bi lahko zastavili tudi geotermalno elektrarno. Vendar to ostaja dolgoročni cilj,« je dejal Bangiev.
