V korenju z anhovske njive preveč kadmija

Z izjemo kadmija in niklja vrednosti po rezultatih študije Kmetijskega inštituta v dovoljenih mejah.

Objavljeno
01. december 2015 18.07
željan salonit
Katja Željan
Katja Željan

Anhovo – Raziskava o vsebnosti težkih kovin v tleh in vrtninah, ki jo je Kmetijski inštitut opravil v naseljih Gorenje polje in Močila nad opuščeno anhovsko cementarno Polje, je pokazala prekoračene mejne oziroma opozorilne vrednosti kadmija in niklja v tleh, medtem ko so bile vsebnosti drugih kovin pod zakonsko določenimi mejami. Kanalski župan Andrej Maffi je z rezultati zadovoljen, v iniciativi EKO Anhovo vanje dvomijo.

Kot kažejo rezultati meritev tal, ki jih je občina Kanal naročila pri Kmetijskem inštitutu Slovenije in jih bodo jutri ob 17. uri predstavili v kulturnem domu v Desklah, so vsebnosti cinka, kroma, svinca, arzena in živega srebra v vzorcih tal pod mejnimi vrednostmi. Je pa zato vsebnost kadmija v vzorcu tal v Gorenjem polju presegla mejno vrednost, kar tudi ob upoštevanju 15-odstotne merilne negotovosti in načela previdnosti prav tako velja za vzorec z njive v naselju Močila.

Toda veliko bolj alarmantna je vsebnost niklja v obeh vzorcih tal, saj je ta presegla tudi opozorilno vrednost. »Če je presežena mejna vrednost za težko kovino, so učinki ali vplivi na zdravje človeka ali okolje še sprejemljivi. Ugotovljena presežena opozorila vrednost niklja v tleh pa pomeni pri določenih vrstah rabe tal verjetnost škodljivih učinkov ali vplivov na zdravje človeka ali okolje,« pojasnjujejo na Kmetijskem inštitutu, kjer so na vsaki od obeh njiv vzorčili tri vrste vrtnin: radič, korenje in paradižnik.

Korenja ni dovoljeno  dati v promet

Vsebnosti kadmija in svinca v vrtninah so primerjali z evropsko uredbo o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih in ugotovili, da vsebnosti v nobenem vzorcu vrtnin ne presegajo mejnih. »Treba je opozoriti, da je vsebnost kadmija v enem vzorcu korenja (0,087 mg/kg sveže snovi) zelo blizu mejni vrednosti (0,10 mg/kg suhe snovi). Ob upoštevanju 20-odstotne merilne negotovosti (velja za hrano, za tla je 15-odstotna) in načela previdnosti ocenjujemo, da vsebnost kadmija v korenju presega mejno vrednost, s tem pa glede na določila uredbe takšnega korenja ni dovoljeno dati v promet,« opozarjajo na Kmetijskem inštitutu.

Hkrati poudarjajo, da se rezultati analiz nanašajo izključno na preizkušene vzorce in da je za podajanje točnejših usmeritev, ukrepov in zaključkov treba dodatno vzorčiti tla in vrtnine, saj so raziskavo naredili na zelo majhnem vzorcu. Priporočili so spremljanje onesnaženosti vrtnin pri Gorenjem polju, glede na rezultate za nikelj pa ocenili, da so tla manj primerna za vrtnarjenje. Vendar na inštitutu hkrati ugotavljajo, da je tla mogoče prilagoditi za varno pridelavo vrtnin, ki nizko kopičijo težke kovine (zelje, cvetača, grah, paradižnik, paprika, bučke, kumare).

Analiza vrtčevskih dvorišč

»Glede na to, da se bliža stoletnica začetka delovanja cementarne, sem z rezultati zadovoljen,« pravi župan občine Kanal Andrej Maffi. Kot je dejal, bodo prihodnje leto opravili podobne meritve na dvoriščih obeh vrtcev v občini, občanom pa bodo svetovali, kaj na določenih območjih pridelovati. »Meritve smo namreč delali prav za občane in ne v prid Salonitu,« opozarja župan, ki pravi, da zdaj vedo, na kaj morajo biti pozorni. »Če bomo jemali vzorce v Gorenjih Desklah, bomo merili le kadmij in nikelj,« zatrjuje  župan in dodaja, da so odprti za predloge, kje ponoviti analize.

V iniciativi EKO Anhovo, kjer so zahtevali, da jim omogočijo navzočnost pri odvzemu vzorcev, v rezultate analize Kmetijskega inštituta dvomijo. »Gre le za nekaj vzorcev na dveh lokacijah. Rezultati meritev so odvisni od tega, kje vzorec jemljete. In mi jim lahko verjamemo ali pa ne,« pravi predsednik EKO Anhovo Bogomir Bavdaž. »Se pa čudimo, da hoče narediti župan namakalni sistem le štiristo metrov od enega od dimnikov cementarne, kjer vsak dan sežgejo 360 ton odpadkov,« pravi. Obenem je prepričan, da je z rezultati raziskav do določene mere vedno mogoče manipulirati: »Leta 1982 smo zagnali vik in krik zaradi azbesta, meritve pa niso pokazale ničesar skrb zbujajočega. Šele tri leta zatem, ko sta v Anhovem umrla tudi dva direktorja, so težavo končno priznali«.