V kotlu TET bo dva dni gorel bosanski premog

Trbovlje – V Termoelektrarni Trbovlje (TET) bodo do petka, ko bodo zaradi letnega remonta predvidoma ustavili 125-megavatni blok, poskusno sežgali 4000 ton bosanskega premoga. Tako se pripravljajo na leto 2013, ko bodo v Rudniku Trbovlje-Hrastnik (RTH) po dvesto letih nehali izkopavati.

S poskusnimi količinami premoga iz Banovićev in Kamengrada, ki sicer zadoščajo zgolj za dvodnevno proizvodnjo, TET nadaljuje iskanje zadostnih, predvsem pa cenovno in tehnološko ustreznih količin energenta. Načrt za letos predvideva porabo 360.000 ton premoga, od tega 310.000 ton zasavskega. Razliko predstavlja uvoženi premog, pri katerem pa se ekonomski izračun ne izide zmeraj. Najdražji, okrog štiri evre, je zaradi transportnih stroškov gigadžul češkega premoga. Za TET so sprejemljivejši bosanski premogi z visoko kurilno vrednostjo – med 12 in 18 gigadžuli na tono – po ceni od 3,70 do 3,90 evra za gigadžul. Po pogodbi z RTH stane gigadžul zasavskega premoga 2,85 evra – a ima tako visoko vsebnost žvepla, da mu morajo za doseganje mejnih normativov dodajati čistejši tuji premog.

V TET vztrajajo, da bi bil zanje najsprejemljivejši domači premog iz prihodnjega rudnika Brnica. Po podatkih iz investicijskega programa bi gigadžul stal 2,60 evra. Medtem ko so informacije, da bi bil Rudnik Velenje v Brnico pripravljen investirati šest milijonov evrov, nekoliko potihnile, se kot potencialna investitorja neuradno že nekaj časa omenjata TET in RTH. Nov »pridobivalni premogovni sloj« Brnica bi zagotavljal 310.000 ton energenta na leto, kar zadošča za načrtovano letno proizvodnjo električne energije v TET – to je 600 gigavatnih ur. Tolikšno proizvodnjo so načrtovali tudi letos, čeprav po sedmih mesecih nekoliko zaostajajo za načrtom. V tem času so proizvedli 342 gigavatnih ur elektrike ali 43 gigavatnih ur manj, kakor so načrtovali.

S tem, ko je nadzorni svet TET pred dnevi podprl osnutek investicijskega programa za obnovo kotla skupaj z aktiviranjem Brnice in naložil vodstvu, naj nadaljuje aktivnosti, dobiva ta projekt počasi realne obrise. Niti za potencialno skupno družbo, v katero bi vstopila TET in RTH, to ne bi bil majhen finančni zalogaj. Prenovo kotla vrednotijo na 70 milijonov evrov, uresničili bi jo v najmanj desetih letih, velik del, okoli 80 odstotkov investicije, pa bi izpeljali do leta 2016, ko bo začela veljati uredba o emisijah dušikovih oksidov. »To je prvič, da smo od lastnika (Holding Slovenske elektrarne, o. p.) dobili tako jasne usmeritve za nadaljnje aktivnosti okrog zamenjave kotla,« pravi namestnik direktorja TET Jani Žlak in napoveduje, da bodo nadzorniki dokončni investprogram obravnavali še avgusta: »Do 15. avgusta pričakujemo zavezujočo ponudbo Poljakov glede opreme, kar je pogoj za to, da investicija končno pristane tudi na dnevnem redu nadzornikov HSE.« S prenovo kotla in z zanesljivimi dobavami ekonomsko sprejemljivega premoga iz Brnice ne bo več zadržkov za obratovanje TET tudi po letu 2015.