V Kranjski Gori pobuda za referendum o Južnem toku

Na občini bodo preučili, ali bi lahko imel takšen referendum kaj teže pri odločitvi o plinovodu, ki je sicer državna zadeva.

Objavljeno
16. avgust 2014 12.27
bra*Poletje v Kranjski Gori
Ma. Ja., Delo.si, STA
Ma. Ja., Delo.si, STA
Kranjska Gora − Civilna iniciativa proti gradnji plinovoda Južni tok v Zgornjesavski dolini je minuli teden kranjskogorskemu županu predala podpise za razpis občinskega posvetovalnega referenduma. Na občini bodo preučili, ali bi lahko imel takšen referendum kaj teže pri odločitvi o plinovodu, ki je sicer državna zadeva, piše Slovenska tiskovna agencija.

Društvo za naravo Jalovec in Društvo invalidov občine Kranjska Gora, ki sta se združila v civilni iniciativi proti Južnemu toku, sta zbrala 261 podpisov občanov, ki nasprotujejo gradnji plinovoda skozi njihovo dolino. Kot je za STA povedal kranjskogorski župan Jure Žerjav, bodo na občini v prihodnjih dneh pobudo pregledali in preverili, če je bila podana v skladu z zakonodajo.

Hkrati bodo preverili, ali je tak referendum sploh možen. Po Žerjavovih pojasnilih lahko posvetovalni referendum občinski svet razpiše za zadeve v pristojnosti občine. Pri umeščanju plinovoda Južni tok pa je vprašanje, če je to sploh zadeva, ki bi lahko bila v pristojnosti občinskega sveta.

Zato se bo Žerjav v prihodnjih dneh posvetoval s pravniki. »Moramo biti posebej pazljivi, da ne bomo ljudi dražili z odločitvami, ki na koncu ne bodo imele nikakršne teže,« je izpostavil župan. Če ljudje prek referenduma pokažejo svojo voljo, se ta mora uveljaviti, sicer nastanejo le nepotrebni stroški, ljudje pa so na koncu upravičeno razočarani, je opozoril Žerjav.

Če se bo izkazalo, da je tak referendum vendarle možen in bi na njem pokazano voljo ljudi lahko uveljavili, bi nadaljevali s postopki za razpis referenduma, piše STA. Pobudniki, ki so že zbrali več kot pet odstotkov podpisov občanov, bi se morali lotiti ponovnega zbiranja podpisov podpore, tokrat podanih pred državnim organom, torej na upravni enoti.

Žerjav ne dvomi, da je večina občanov proti gradnji plinovoda skozi Zgornjesavsko dolino. Tudi sam še vedno vztraja na stališču izpred dveh let, da plinovod v takšno občutljivo naravno okolje ne sodi. »Hkrati je dejstvo, da prebivalcem doline ta plinovod ne prinaša ničesar,« je izpostavil in pojasnil, da gre za tranzitni plinovod, na katerega lokalni priklopi sploh niso mogoči, piše STA.

Županu se zdi prav, da se je oblikovala civilna iniciativa in da ljudje jasno izrazijo svoje mnenje proti plinovodu, saj je po toči zvoniti prepozno, četudi je trenutno projekt Južnega toka zaradi sankcij, ki so jih EU in ZDA uvedle proti Rusiji, zamrznjen in so v igri še nekatere druge trase za plinovod, še dodaja STA.