V Kranju konec mediacij, bivši podžupan ovaden

Občina ne bo podaljšala pogodbe z Inštitutom za mediacije Concordia, Bojan Homan, ki je opravljal mediacije, pa ne komentira.

Objavljeno
22. december 2015 18.41
Mediacijsko središče Kranj
Marjana Hanc
Marjana Hanc

Kranj – Medtem ko se sodelovanje kranjske občine s prvim mediacijskim središčem v državi z novim letom dokončno končuje, pa se bodo z Inštitutom za mediacijo Concordia oziroma vlogo nekdanjega kranjskega podžupana in zdajšnjega mestnega svetnika SDS Bojana Homana v njem še naprej ukvarjali organi pregona.

Po preiskavi, ki so jo na inštitutu opravili na prijavo protikorupcijske komisije, so namreč kriminalisti že konec novembra zaradi zlorabe položaja pri mediacijah kazensko ovadili nekdanjega podžupana Bojana Homana. Na tožilstvu pravijo, da še niso sprejeli odločitve, ali bodo nadaljevali postopek zoper funkcionarja, ki je osumljen, da si je v letu 2014 z zlorabo položaja pridobil protipravno premoženjsko korist.

Za komentar dogajanja na inštitutu in kazensko ovadbo smo prosili Homana, ki je bil od junija 2011 do oktobra 2014 poklicni podžupan, skrbnik pogodbe in je tudi opravljal mediacije, a o tem ni hotel govoriti.

Naj spomnimo, da je bil Homan po odstopu Pavla Ruparja v letih od 2006 do 2008 državnozborski poslanec in dva mandata kranjski podžupan, na spletu pa je mogoče tudi ugotoviti, da se z mediacijami ukvarja še zdaj prek svojega podjetja Poslovno svetovanje – Mediacija in poslovni marketing.

Župan Boštjan Trilar je za Delo povedal, da ugotavljanje upravičenosti kazenske ovadbe zoper Homana, ki je v tem sklicu mestni svetnik, prepušča pravosodnim organom: »Sodelovanje z inštitutom Concordia pa je občina tako ali tako zaključila.«

Večino stroškov plačevala občina

Inštitutu Concordia, ki so ga na kranjski Tavčarjevi ulici spomladi leta 2010 odprli ob navzočnosti takratnega pravosodnega ministra Aleša Zalarja kot prvo mediacijsko središče v državi, pogodba s kranjsko občino poteče konec leta. Na občini, kjer programa zunajsodnih poravnav za občane niso več sofinancirali že v tem letu, so za Delo povedali, da za podaljšanje sodelovanja niso zainteresirani, saj zanj ni pravne podlage v zakonu o lokalni samoupravi.

Kljub temu je trinajst mediatorjev, med njimi je bil tudi Bojan Homan, opravilo stourno osnovno izobraževanje in večina še 120-urno iz družinske mediacije na stroške občine. Ta je dobra štiri leta sofinancirala tudi mediacije in izvajalcu, Inštitutu za Mediacijo Concordia iz Ljubljane, oddala v brezplačni najem prostor za mediacijo. Prvo leto je mestni svet v proračunu za mediacije zagotovil 7000 evrov, ker pa so želeli na občini spodbuditi zunajsodno reševanje sporov, je bila storitev za občane nekaj časa tudi zastonj.

Sredstva za sofinanciranje je MO Kranj zagotovila za obdobje 2010–2014, za leto 2015 pa ne, je potrdila tudi zdajšnja direktorica inštituta Tanja Pia Metelko. V mediacijskem središču letos ni bilo več srečanj, zadnji račun je občina plačala 29. decembra lani za mediacije, ki so jih v novembru 2014 izvajali v Kranjski hiši na Glavnem trgu.

Notranja revizija podobno kot kriminalistična preiskava

Ali je občina storitev financirana pravilno, je od septembra lani na zahtevo župana Mohorja Bogataja ugotavljala tudi služba notranje revizije. Iz poročila je razvidno, da je občina od novembra 2010 do konca leta 2014 za sofinanciranje mediacij nakazala Concordii 46.200 evrov.

Revizorji zaslužkov mediatorjev niso preverjali, saj za to niso bili pristojni, a glede na dokument, ki ga je inštitut posredoval občini, je mediator za vsako izvedeno mediacijsko srečanje v komediaciji dobil 35 evrov bruto bruto, za mediacijo z enim mediatorjem 70 evrov bruto bruto in prav toliko tudi za vsak zapisan mediacijski sporazum.

Na odredbi za izplačilo pa je bil podpisan podžupan Homan, ki je tudi sam izvajal nekatere mediacije in ki je v imenu občine komaj dva meseca po sklenitvi pogodbe julija 2010 podpisal dodatek k pogodbi, s katerim je sofinancerski delež občine za posamezno srečanje s 50 evrov povišal na sto. Darežljivost so takrat na občini upravičevali s tem, da brez sofinanciranja mediacij v letu 2010 ne bi bilo, ker da uporabniki niso bili pripravljeni plačati nič.

Zanimivo je, da januarja letos pri sprejemanju kodeksa ravnanja funkcionarjev Mestne občine Kranj v občinski SDS niso hoteli podpisati izjave, ker, kot je dejal vodja svetniške skupine Branko Grims, imajo v stranki svoj etični kodeks. Častno razsodišče, ki naj bi skrbelo, da bi kodeks ravnanja zaživel, pa doslej ni dobilo še nobenega predloga za začetek postopka.