V krogu nemoči

Namera vlade - pa čeprav le v napol ilegalnem dokumentu, do katerega so se dokopali sindikati - je jasna. Bolniška nadomestila namerava občutno znižati. Sindikati so se pripravljeni boriti za zdravstvene in pokojninske pravice veliko bolj kot, denimo, za gole plače. Plače se bodo že povišale, ko bo gospodarska rast, pravice ne bodo povrnjene nikoli. Ministru za zdravje Borutu Miklavčiču se je tako »zgodila ulica«. Sindikaliste je sicer gostoljubno povabil v sejno sobo ministrstva, a tam so bili odločni: bolniških nadomestil ne dajo.

Številke so neizprosne. Ne le da zdravstvena blagajna leze v primanjkljaj, zaradi bolniških odsotnosti izgubimo v državi šest odstotkov BDP. Zato sta seveda zmanjšanje bolniških odsotnosti in s tem povečanje produktivnosti v vitalnem interesu vseh sektorjev, ne le zdravstva. A veliko vprašanje je, ali bo ta cilj res dosegla z velikim znižanjem nadomestil. Lahko se zgodi, da bodo delavci zaradi golega preživetja prisiljeni delati bolni, to pa bo pogubno za njihovo produktivnost in slabo za dolgoročno zdravje v celoti.

Rešitev, ki se na prvi pogled zdi torej rešilna za zdravstveno blagajno, se utegne vrniti družbi kot bumerang. Povsem nedoumljivo pa je ravnanje države, ki je pripravljena omogočiti kapitalu, da se dodatno okrepi na račun mater. Minister Miklavčič ni prvi; to je predlagal že Andrej Bručan, a je predlog takoj umaknil.

No, tudi sicer je Miklavčič včeraj stopil v »Bručanov krog«. Z napovedjo pogajanj se je vrnil povsem na začetek. Pred štirimi leti je namreč enaka pogajanja o istem zakonu začel Bručan. Po letu in pol težavnega dela so partnerji dosegli soglasje, ki je bilo za ljudi ugodnejše kot zdajšnji predlogi, a zakona si Janša kljub temu ni upal dati v parlament, da ne bi razjezil ljudi. Zdaj je vse to že pozabljeno in vse kaže, da bodo začeli vsi skupaj teči nov krog.

V tej družbi je očitno tako, da diagnosticirati znamo vsi, zdraviti pa ne zna nihče. Nekateri zato predlagajo povsem nove rešitve. A kaj, ko se vrtimo v krogu nemoči tudi zaradi malih stvari, vsako vizijo pa pokoplje že misel na spremembo.

Iz petkovega Dela.