Tito, simbol boja proti kapitalizmu in nasprotnik izkoriščanja delavskega razreda, je kljub razpadu nekdanje SFRJ še kako živ v srcih vseh ljudi, ki so v zadnjih 26 letih okusili sadove t. i. demokratičnih družb. »Ves ljubi dan bi vam lahko govoril o tem človeku, ki je celo svoje življenje posvetil delavskemu razredu in borbi za njegove pravice. V njegovem času ni bilo vojn, ni bilo mednacionalnega sovraštva, ki ga je že v kali zatrl in prav zaradi spoštovanja do tega človeka sem svojemu sinu dal ime Tito,« je za spletno Delo z izbranimi besedami o veličini te zgodovinske osebnosti razlagal Dragomin Doljević iz Trogirja, ki je potomec partizanske družine, vzgojen v duhu antifašista, in ki ima rad vse, ki se zavzemajo za mir ter bratstvo in enotnost med vsemi narodi.
Vzpostaviti nameravajo socialistično republiko
Spominske slovesnosti v Kumrovcu se je s svojimi tovariši udeležil tudi generalni sekretar Socialistične partije Slovenije Tadej Trček. Pravi, da njihova partija temelji na vrednotah Josipa Broza Tita in njegovem socializmu, zato so dobesedno postali inventar v rojstnem kraju nekdanjega predsednika. »Mi ne govorimo samo o njegovih vrednotah, ampak z njimi tudi živimo. V Sloveniji nameravamo najprej vzpostaviti socialistično republiko in se nato ekonomsko povezati z ostalimi nekdanjimi jugoslovanskimi republikami,« je za spletno Delo napovedal Trček.
Ob prepevanju vesele družbe nekdanje jugoslovanske himne Hej Slovani smo naleteli na Lojzko Rihtaršič iz Velenja, ki ima lepe spomine na Titovo obdobje. Je zelo ponosna, da imajo v nekdanjem Titovem Velenju njegov spomenik, ki je celo večji kakor ta v Kumrovcu in pod katerim vsako leto prižge svečko v njegovem spomin.
Tudi 37 let po smrti je Tito v srcu mnogih ostal zapisan kot pravičen vladar, ki je imel posluh za navadne ljudi, in to je tisto, kar ljudje iz vseh predelov nekdanje Jugoslavije najbolj pogrešajo od sedanjih »demokratično izvoljenih predstavnikov ljudstva«. Njegovi simpatizerji so prišli iz vseh vetrov, največ pa iz Slovenije in Hrvaške, BiH in tudi iz zamejstva.
Vesela, da lahko govori slovensko
Mojca Koletič iz Pliberka iz avstrijske Koroške je povedala, da ji ime Tito pomeni predvsem mir, svobodo in enakopravnost. »Žal pa se moramo tudi v današnjih časih boriti za naše narodnostne pravice. Vesela sem, da tu lahko svobodno rečem, da sem Slovenka. Prvič sem v Kumrovcu in zagotovo bom sem še prišla,« je sklenila Koletičeva, ki je nato odhitela k svoji družbi, ki jo je v majicah s podobami Tita in s triglavkami na glavi nestrpno pričakovala.
Na prireditvi je bilo presenetljivo veliko mladih, ki so nosili majice z likom nekdanjega voditelja. Na vsakem koraku so donele partizanske pesmi, organizatorji tradicionalnega praznovanja Dneva mladosti in veselja, kakor so ga poimenovali, pa so poskrbeli, da so obiskovalci prisluhnili tudi Titovim govorom o bratstvu in enotnosti.
Govorili so tudi o tem, kako se je treba boriti proti vsem stranpotem nasprotnikov takratnega socialističnega samoupravljanja. Njegova takratna opozorila so se žal preroško uresničila, saj finančno nepotešeni neoliberalci počasi, a vztrajno uničujejo vse tisto, kar so dedki in babice s prostovoljnim delom ustvarjali pol stoletja- Vendar temu bo enkrat za vselej treba narediti konec, se je pridušal pohodnik Andrej, ki je skupaj s prijateljico in prijateljem spet prehodil pot iz Šentjanža do Kumrovca.
Na sklepni slovesnosti pred rojstno hišo maršala Tita je prvikrat doslej nastopil Partizanski pevski zbor pod vodstvom zborovodje Franca Gornika. Slovensko delegacijo je vodil tovariš Milan Gorjanc, ki je od navzočih prejel bučen aplavz.
V Kumrovec je s slovensko zastavo s peterokrako zvezdo vkorakalo tudi 150 pohodnikov iz vseh slovenskih koncev in krajev, ki so premagali 15 kilometrov dolgo pot iz Podčetrtka do Titove vasi.