V Lescah lokalno okolje sprejelo begunske otroke

V leški Kresnički z lokalnim okoljem dobro sodelujejo, problem pa je sistemska neurejenost.

Objavljeno
05. marec 2016 12.02
Mo. B., STA
Mo. B., STA

Lesce – Medtem ko napovedi namestitve mladoletnih beguncev po Sloveniji sprožajo burne odzive lokalnega prebivalstva, država begunce začasno namešča v krizne centre za mlade. V leški Kresnički so prvega begunca sprejela decembra lani, trenutno imajo tri. Z lokalnim okoljem dobro sodelujejo, problem pa je sistemska neurejenost.

Kot je za Slovensko tiskovno agencijo povedala strokovna delavka v Kriznem centru za mlade Kresnička Ana Koren, imajo trenutno nameščene tri od deset do 15 let stare fante. Eden izmed njih je z njimi že od decembra, ko je prišel v skupini štirih mladoletnih Afganistancev, od katerih so trije nadaljevali pot v Nemčijo, najmlajši pa je ostal v Lescah. Prejšnji teden so v center sprejeli še dva fanta iz Sirije in Afganistana.

Slovenija je zanje le ena izmed držav na poti do cilja in nekateri mladoletniki, ki pridejo v Kresničko, po kratkem času sami odidejo in nadaljujejo pot, druge pa poskušajo združiti z družinami. Od treh, ki so sedaj pri njih, imata dva sorodnike v Nemčiji, tretji pa mamo v Makedoniji. Očetov večinoma nimajo, saj so umrli v vojni.

Jezikovna prepreka ni težava za sporazumevanje med otroki ...

Fanta, ki je v Lescah najdlje časa, so vključili v programe tamkajšnje osnovne šole, obiskuje podaljšano bivanje in treninge taekwondoja. »Zelo rad se druži in je v razredu zelo lepo sprejet,« je pojasnila Korenova in dodala, da se kljub jezikovni prepreki otroci med seboj uspešno sporazumevajo.

Tudi starši na šoli so fanta sprejeli z odobravanjem, dobro se jim zdi, da se otroci naučijo solidarnosti, ugotavlja Korenova. »Zaenkrat imamo pozitivno izkušnjo in delamo na tem, da tako tudi ostane,« je izpostavila in dodala, da so tudi v lokalnem okolju odzivi pozitivni, številni ljudje in organizacije jim pomagajo pri iskanju čim boljših rešitev za begunske otroke.

... je pa pri nudenju psihoterapevtske pomoči

Največja težava je sporazumevanje, čeprav se hitro učijo jezikov in hodijo tudi v programe na ljudski univerzi, saj si želijo čim prej vzpostaviti komunikacijo. Pri sporazumevanju si pogosto pomagajo kar z google prevajalnikom. Pri vsakodnevnih stvareh to še gre, problem pa je, ko ponoči jokajo od vsega prestanega in doživljajo trenutke stiske.

»Takrat je jezikovna bariera velik problem, saj o težavah niti ne morejo govoriti, zato jim konkretne psihosocialne pomoči sploh ne moremo nuditi,« je opozorila Korenova in dodala, da bi potrebovali prevajalca, psihoterapevtsko pomoč, posebne programe šolanja in dolgoročni načrt, kam z njimi, če bodo ostali v Sloveniji.

Brez sistemskega načrta

Kot je izpostavila, od države pogrešajo sistemski pristop k problematiki. Mladoletne begunce sedaj nameščajo v deset kriznih centrov po državi. Pred nekaj dnevi pa jih je bilo v vseh skupaj nameščenih 22, številka pa se iz dneva v dan spreminja. »Vsak center se poskuša znajti sam in nuditi otrokom, kar jim lahko. Ni pa nobenega sistemskega načrta ali rešitve,« je pojasnila Korenova.

Z države imajo sicer informacije, da pristojna ministrstva iščejo rešitve tudi za vprašanje, kam dolgotrajno namestiti mladoletne begunce, a od povsod prejemajo negativne odzive. Tako je bilo na primer v Kranju, ko so otroke želeli namestiti v tamkajšnji dijaški dom, a so se starši drugih otrok temu odločno uprli.

»Po eni strani razumem skrbi staršev, ampak mislim, da je to strah pred neznanim. Otroke je potrebno spoznati in videti, da so to otroci, ki potrebujejo našo pomoč. Dejstvo pa je, da od države potrebujemo primeren program in kader za delo z njimi,« je zaključila Korenova.