Tiskane izdaje
Kot so sporočili z Mestne občine Ljubljana (MOL), je ljubljanski mestni svet konec lanskega leta prejel pobudo za postavitev spominskega obeležja nekdanjemu predsedniku Izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije oz. predsedniku slovenske republiške vlade Kavčiču ob njegovi 90. obletnici rojstva.
Pobudo je nato obravnavala komisija za postavitev javnih spomenikov - obeležij v mestni občini, ki je na svoji seji 28. januarja sprejela sklep o postavitvi doprsnega kipa. Razpisan je bil javni natečaj, v katerem je strokovna komisija izbrala doprsno skulpturo kiparja Metoda Frlica. Stroški postavitve doprsne skulpture po navedbah MOL znašajo 20.823 evrov.
Pobudniki - med njimi pokojni pisatelj Peter Božič, nekdanji gospodarstvenik Miran Goslar, nekdanji bančnik Niko Kavčič, nekdanji predsednik Združene liste, predhodnice SD, Janez Kocijančič, ustavni sodnik in dolgoletni diplomat Ernest Petrič ter zgodovinar Božo Repe - so v pobudi zapisali, da Kavčiča štejejo za pobudnika in vodilno osebnost gibanja, "ki je že pred leti zagovarjalo razvojno usmeritev Slovenije, katero skušamo uveljaviti danes".
"Stane Kavčič je bil, seveda glede na tedanje družbene razmere, na ekonomskem področju liberalec, na družbenem pa zgodnji predstavnik moderne levice, ki išče sožitje med delom in kapitalom," poudarjajo pobudniki. Ob tem zatrjujejo, da je bil Kavčič vizionar, ki je sledil svojim načelom. To je bil po njihovem mnenju tudi razlog, da je bil umaknjen iz političnega življenja.
Obenem pobudniki poudarjajo velik pomen izdaje Kavčičevih dnevnikov in spominov. Leta 1988 sta namreč Igor Bavčar in Janez Janša njegove zapiske iz let po upokojitvi izdala v obliki knjige z naslovom Dnevnik in spomini (1972-1987).
Z izidom Kavčičevega Dnevnika je bila načrtno obujena razprava o liberalizmu, hkrati pa so komentarji Kavčiča v vrste vodstva Zveze komunistov Slovenije (ZKS) zarezali ostro ločnico, saj so člane vodstva ZKS razdelili na pristaše trde linije ("vojaki revolucije") in na reformiste, piše na spletni strani Slovenska pomlad.
V okviru spomina na Kavčiča sta zgodovinarja Repe in Jože Prinčič pri založbi Modrijan izdala knjigo Pred časom - portret Staneta Kavčiča. Kot sta avtorja dejala na ponedeljkovi novinarski konferenci, je knjiga poskus rehabilitacije politika, ki je edini "upal reči Titu ne".
Kavčič se je rodil 30. oktobra 1919 v Ljubljani. Po kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije in okupaciji se je pridružil Osvobodilni fronti in julija 1941 postal tudi član Komunistične partije Slovenije.
V času vodenja vlade je Kavčič uvedel liberalne reforme, a je bil ob koncu leta 1972 odstavljen in upokojen. V obdobju 1971-1972 so bili namreč pod vodstvom Josipa Broza Tita odstavljeni predstavniki t.i. partijskega liberalizma v Sloveniji, Srbiji in na Hrvaškem.
Njegova politična in javna kariera je bila s tem končana. Ni mu bilo namreč dovoljeno nobeno javno nastopanje ali objavljanje. Kavčič je zato v letih pokoja pisal dnevnik in spomine. Umrl je 27. marca 1987 v Ljubljani zaradi srčne kapi.
Današnje slovesnosti ob odkritju doprsnega kipa se bo udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Na odkritje je mestna občina pisno povabila tudi Bavčarja in Janšo, ki do sedaj svoje prisotnosti nista niti potrdila niti opravičila.
