V Logatcu proti lokaciji za predelovalnico odpadkov

Logatec – Poznavalec notranjskega krasa, mednarodno priznani geolog in speleolog prof. dr. France Šušteršič opozarja, da bi na Notranjskem težko našli manj primerno lokacijo za predelovalnico odpadkov, kot je bližina Logaških koliševk. Lokaciji in ignoriranju domače javnosti od logaškega občinskega vodstva pa nasprotuje tudi novoustanovoljena Civilna iniciativa Logatec Logatčanom (CILL). Ta zahteva takojšnjo javno obravnavo nameravane gradnje centra za ravnanje z odpadki Cero Notranjska-Istra-Kras (Cero NIK) za 17 občin.

Potem ko so 18. januarja župani občin od Pirana do Vrhnike odločili, da bodo zgradili skupni center za predelavo odpadkov, te dni občinski sveti občin že obravnavajo besedilo medobčinske pogodbe o sodelovanju pri pripravi in izvedbi centra, logaški občinski svet pa bo jutri že obravnaval tudi osnovni dokument identifikacije investicijskega projekta Cero NIK (Diip).

Na seji občinskega sveta Logatec 25. januarja, na kateri je župan Berto Menard domačo javnost prvič obvestil o načrtu za Cero NIK, je v županov načrt in način, namreč, da o Ceru ni prej obvestil niti lastnega občinskega sveta, javno podvomila le občinska svetnica Bibijana Mihevc (SLS), zato bo tudi v četrtek logaški občinski svet tako Diip kot medobčinsko pogodbo najverjetneje podprl.

Preskakovanje zaradi časovne stiske

O tem niti Bibijana Mihevc ne dvomi. »Mislim, da jih naglica zaradi pridobitve evropskega denarja sili k temu, da preskakujejo tisto, kar so ob predstavitvi prejšnjega centra COOL še za časa župana Janeza Nagodeta pogrešali sami, ko so bili še opozicija: širšo javno razpravo, več predlaganih lokacij, posvet s strokovnjaki, temeljit razmislek,« je včeraj za Delo povedala Mihevčeva. Sestavila pa se je tudi logaška civilna družba, ki župana poziva, naj izpolni predvolilno obljubo, »na kateri je zgradil svojo zmago«, namreč, »da se bomo o morebitni gradnji Cera odločali vsi prebivalci občine Logatec na podlagi strokovnih študij«, nam je povedal vodja ustanovnega odbora CILL Primož Tollazzi.

O tem, kakšne naravne vrednote pravzaprav skriva kraški teren, kjer naj bi stal Cero, smo povprašali dr. Franceta Šušteršiča. »To je približno takšna bomba, kot je bila gradnja stanovanj Sončni log na mestu, kjer je vsak domačin vedel, da poplavlja. In poplavlja. Zgodba se bo ponovila, tokrat s Cerom. Prej ali slej bo tudi tu počilo, morda s časovnim zamikom, a le še v večjem obsegu. Kras nima nobene samočistilnosti, pretoki so lahko kanalski, posledice takojšnje. Na tem območju je 20 koliševk, to so jame, katerih strop se je udrl, in ki so razporejene kot polja na šahovnici. O tem, kako zapleteno je tu podzemlje, še razpravljamo, vemo pa, da gre pod temi udornicami za skrajno koncentracijo vode. Sem pritekajo vode s kraških polj in od tu odtekajo v Ljubljanico. To je najbolj kritična lokacija v celotnem porečju Ljubljanice. Na Notranjskem ni manj primerne. In da je paradoks še večji, snovalci Evropskega muzeja krasa so pred leti prav to lokacijo predlagali kot rezervno lokacijo – zato ker je tu kras lep, brez znakov človekove dejavnosti in blizu komunikacijam,« je med drugim povedal dr. Štušteršič.

Če ni sporna bencinska črpalka, niti center ne bo

Na vprašanje, zakaj so se odločili, da bodo Cero gradili prav na najobčutljivejšem kraškem terenu, je logaški župan Janez Menard odgovoril: »Ker bo center tu najmanj obremenjujoč za okolje. Tovornjaki z odpadki ne bodo vozili skozi naselja. Objekt ne bo poslabšal stanja, saj bodo vsi procesi zaprti. Seveda razumem okoljevarstvenike, a če za kraški teren nista sporna parkirišče za tovornjake in bencinska črpalka na Lomu, bo center še manj, saj bomo tu izvajali nadzor. Vsi odpadki bodo obdelani in odpeljani in tu ne bo ostalo nič,« je povedal Menard.

Občina je že lastnica 13.000 kvadratnih metrov stavbnega zemljišča za avtocestnim počivališčem Lom 1 (desno v smeri proti Kopru), sklenila pa je že pogodbe o možnosti nakupa sosednjih zemljišč. Te morajo skleniti še pred oddajo vloge za kohezijski denar. S centrom naj bi rešili problem odpadkov za najmanj prihodnjih 30 let. Upravljavec Cera NIK bo javna gospodarska družba, v kateri bo zaposlenih približno 50 ljudi. Naložba bo vredna 42 milijona evrov, od tega bodo občine prispevale 30 odstotkov, 60 odstotkov bodo pokrili z denarjem EU, desetino pa bo prispevala država.