Tiskane izdaje
Maribor – Mesec dni pred volitvami je župan Andrej Fištravec predstavil ukrepe za oživitev starega mestnega jedra. Zasebnike bodo poskušali k oddaji praznih lokalov spodbuditi le z dobrim zgledom, saj rigoroznejših zakonskih vzvodov občina nima.
Na mariborski občini, ki ima v lasti slabo polovico lokalov na najprometnejši ulici v središču mesta Gosposki ulici (kar 26 od skupaj 58), zaradi varstva osebnih podatkov niso hoteli posredovati imen najemnikov njihovih lokalov, smo pa iz naslovov ugotovili, da so v njih med drugimi krznar, prodajalna usnjenih izdelkov, cvetličarna, lekarna, prodajalna pripomočkov za umetniško ustvarjanje, prodajalne spominkov, kozmetike, spodnjega perila, oblačil, pa tudi prodajalna kitajske krame, bar in prodajalna cenovno ugodnih čevljev. Trije občinski lokali so prazni – na občini pravijo, da bodo tudi ti kmalu dobili najemnike.
Učinkoviti socializem
Po besedah Andreja Fištravca mesto nima mehanizma, da bi zasebnike, katerih lokali so prazni in s tem prispevajo h klavrni podobi glavne mariborske nakupovalne ulice, prisilil k drugačnemu ravnanju. »V socializmu smo imeli učinkovit mehanizem obnove starega mestnega jedra, z vstopom v demokracijo pa je ta mehanizem razpadel,« je spomine obujal Fištravec. Po njegovih besedah graški župan težko razume, da tako lepo mesto tako slabo gospodari s starim mestnim jedrom.
Vendar primer Celja kaže, da občina kljub temu lahko ukrepa. Tam so lastnike praznih lokalov po žepu udarili s tem, da morajo že leta plačevati petkratnik običajnega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in tako bo ostalo vse do uveljavitve davka na nepremičnine. »Ideja je zelo dobra in če je zakonita, jo bomo realizirali. Zasebniki niso tako močni, da bi lahko preprečili sprejetje takega odloka,« se z možnostjo »kaznovanja« pasivnih lastnikov spogleduje tudi Fištravec.
Občina cenejša od zasebnikov
Govorice, da sta Ljubljana in Izola prisilili lastnike k oddaji lokalov po nižjih cenah, ne držijo, saj so to na obeh občinah zanikali. Kot smo izvedeli iz pogovora z najemniki na mariborski Gosposki ulici, se cene zasebnih lokalov gibljejo okoli 15 evrov za kvadratni meter na mesec, kar pomeni, da stane 100 kvadratnih metrov velik lokal 1500 evrov na mesec. »Raje imajo prazno, kot da spustijo ceno,« se je hudoval eden od sogovornikov. Občinski lokali so cenejši; kot je razvidno iz nekaterih najemnih pogodb, znašajo mesečne najemnine na Gosposki ulici od šest do deset evrov za kvadratni meter. Krivdo za propadanje mestnega jedra je Fištravec pripisal tudi nakupovalnemu središču Europark, ki v nasprotju s podobnimi centri po Evropi ni na obrobju mesta, marveč v neposredni bližini strogega centra. Fištravec je dodal, da je Maribor šele na začetku obratnega procesa, ki se je po središčih evropskih mest že zgodil, torej da središče mesta postane center specializirane trgovske in druge ponudbe.
Na občini so se tega lotili tako, da so v prazne občinske lokale umestili različne dejavnosti (zavod za turizem, destinacijska trgovina, Rajzefiber biro ...) in poskušali s tem zasebne lastnike spodbuditi k oddajanju praznih lokalov. »Z umestitvijo programov v Gosposki ulici smo hoteli poslati signal zasebnim lastnikom, da se da, če se hoče,« je poudaril Igor Kos iz občinske skupine za gospodarstvo. Za začetek bodo na pobudo društva arhitektov uredili razstavišče nekje na prostem, najbrž v mestnem parku, kjer bodo na ogled idejne zasnove za obnovo mestnega jedra, ki bodo podlaga za kasnejšo razpravo.
Za mestotvorne dejavnosti
V Celju so se zadeve lotili tudi z bolj prijazne plati. Kot so sporočili z občine, je v Strategiji razvoja gospodarstva Mestne občine Celje 2014–2020 za leto 2015 predlog za dodelitev subvencij najemnin za poslovne prostore v mestnem jedru, s čimer želijo lastnike spodbuditi k oddaji prostorov za mestotvorne dejavnosti: »Je pa res, da lokalne skupnosti nimajo na razpolago dovolj vzvodov. Pri nas je uveljavljen takšen lastninskopravni koncept, ki ne vključuje odgovornosti lastnikov do širše skupnosti. Žal se pri tem nismo zgledovali po nemškem modelu, ki vsebuje omejitve uporabe lastnine v korist vseh.«
V Mariboru so doslej le zniževali ceno najema občinskih lokalov, zasebniki pa so zaradi tega, je razkril Fištravec, že lobirali pri nekaterih mestnih svetnikih, češ da gre za nelojalno konkurenco. Vendar se župan ne to ne ozira, saj je prepričan, da sme občina s svojimi prostori gospodariti, kot se ji zdi primerno. Občina je v celotnem mestnem središču lastnica 111 lokalov, trenutno jih je praznih šest.
