Kangler in Arsenovič v drugi krog, Fištravec poražen

Ob 19. uri so se zaprla volišča po vsej državi. V mestnih občinah je bila udeležba 43,40-odstotna. 

Medtem ko se je v Mariboru v boj za županski stolček podalo rekordnih 15 kandidatk in kandidatov, se jih je na Ptuju borilo devet, v Mestni občini Murska Sobota pa le dva. V štajerski prestolnici zmagovalca v prvem krogu zagotovo ni šlo pričakovati, prav tako tudi ne na Ptuju.

Težave, ki so jih na kandidate vseh treh krajev naslovili volivke in volivci, so si bile precej podobne – nova delovna mesta, odseljevanje mladih, odpiranje podjetij z dodano vrednostjo, življenje, ki ga v mestnih jedrih kronično primanjkuje. Če je bila kampanja na Ptuju in v Murski Soboti precej mirna, so se v Mariboru nekateri kandidati malce »spustili z vajeti«.

Arsenovič in Kangler porazila Fištravca

​Zanimivo je, da Andreja Fištravca po večini preštetih glasov in neuradnih rezultatih ni v drugem krogu za županski stolček v Mariboru. Tako se bosta predvidoma borila Franc Kangler in Aleksander Saša Arsenovič. Fištravec je po zaprtju volišč dejal, da je zanj bistveno, da se je stagnacija mesta končala po 30 letih in da je mesto oživelo.



Ob tem je Fištravec po poročanju STA navedel, da se Maribor lahko pohvali z večjim številom delovnih mest in velikimi investicijami. »Zame je bistveno, kaj se dogaja mestu, da gre mestu na bolje,« je dodal.

Kampanja pred letošnjimi lokalnimi volitvami v Mestni občini Maribor je bila izjemna, ne le zaradi rekordnega števila kandidatov za župana in dejstva, da je eden od njih za zapahi, ampak tudi zaradi burnega dogajanja na družbenih omrežjih. Plakati in stojnice so zgolj formalnost, pravi boj se je bíl na spletu, tudi z napadi na medije.

Arsenovič je (ne)presenetljiv rezultat komentiral z besedami, da so Mariborčani očitno pokazali, da si želijo spremembe. Mariborčani in Mariborčanke so po njegovih besedah pokazali, da si želijo spremembe. 52-letni podjetnik je v prvem krogu volitev za župana Mestne občine Maribor po delnih neuradnih izidih zbral dobrih 38 odstotkov glasov in se skupaj z nekdanjim županom Francem Kanglerjem uvrstil v drugi krog.
                         
»Danes je v resnici zmagal Maribor. Hvala Mariborčani in Mariborčanke, da ste odšli na volišča. Čutim, da si Maribor želi resničnih sprememb in obljubljam, da bomo skupaj z mestnimi svetniki in mestnimi svetnicami uspeli vsa ta leta dolgo obljubljene projekte tudi realizirati. Poskrbeli bomo, da bo Maribor dobil zaslužen boljši mestni servis,« je dejal v prvi izjavi po preštetju dveh tretjin glasov.

Arsenovič upa, da bo volilna kampanja v prihodnjih dveh tednih pred drugim krogom glasovanja bolj vsebinska. »Upam, da bomo končno govorili o razvoju Maribora, ne toliko o meni osebno,« je dejal.

Nekdanji teniški igralec, sicer pa po izobrazbi pravnik, je bil najprej dejaven v tujini, v zadnjih letih pa je kot lastnik in direktor Galerije Gosposka postavil v središču Maribora na noge vrsto uspešnih gostinsko-namestitvenih objektov, kot so Restavracija Rožmarin, Gostilna in Hotel Maribor.

V politiki doslej ni bil dejaven in tudi v tokratno volilno kampanjo se je vključil šele v zadnjem trenutku, a s tem močno premešal karte predvsem aktualnemu županu Andreju Fištravcu. Čeprav je zbral dovolj podpisov občanov, je na volitvah nastopil kot kandidat SMC. Na volitvah je nastopil tudi s svojo listo kandidatov za mestni svet, med katerimi so pesnik Andrej Brvar, arhitekt Gregor Reichenberg, prometni inženir Samo Peter Medved, ravnatelj Ivan Lorenčič, kulturna delavka Zora A. Jurič in zdravnica Maja Lampelj.

Kanglerja nizka podpora Fištravcu ni presenetila

Franc Kangler je zadovoljen z doseženo podporo v prvem krogu. Kot je dejal, so volivci očitno prepoznali njihovo delo, zato se bodo še naprej borili za uspeh tudi v drugem krogu. Trenutno še ne razmišlja o tem, kdo ga lahko podpre pred drugim krogom, bo pa vsaka podpora dobrodošla. Posebne taktike za drugi krog ne načrtuje, vesel je, da so že v kampanji pred prvim krogom bili spoštljivi drug do drugega. Dodal je, da kljub občasnim povišanim tonom v politiki ne sme biti zamer, pač pa je treba delati naprej v dobro mesta.

»Ta teden bo naporen, opravil bom razgovore z nekaterimi političnimi strankami v Mariboru, kako se bodo odločili, pa bomo videli,« je dejal Kangler. Dejstva, da ga je njegov protikandidat v drugem krogu Saša Arsenovič premagal v prvem krogu, ni posebej komentiral.

Nizka podpora aktualnemu županu Andreju Fištravcu pa ga ni presenetila Pri tem je spomnil, da se je enako primerilo Borisu Soviču leta 2006, ko se ni uvrstil v drugi krog. Nekaj takega je glede na dogajanje v zadnjih štirih letih pričakoval.

»Če nekaj obljubljaš občanom, potem pa tega ne storiš, moraš pričakovati, da te bodo volivci kaznovali,« je prepričan nekdanji mariborski župan Kangler.



V zadnjih tednih se je sicer najbolj iskrilo prav med omenjenimi tremi kandidati – Andrejem Fištravcem, kandidatom SMC Sašo Arsenovičem in nekdanjim županom Francem Kanglerjem, ki so ga poleg njegove NLS podpirali še SDS, SLS in SNS. 

Posebna zgodba je bil kandidat Gibanja Zedinjena Slovenija Andrej Šiško, ki je v priporu zaradi domnevnega ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve. Njegovo kandidaturo za župana so vložili njegovi podporniki, na javnih predstavitvah in soočenjih pa razumljivo ni smel sodelovati, navaja STA.

Županski kandidat in nosilec liste Stranke mladih – Zelenih Slovenije je bil Igor Jurišič, v boj se je kot neodvisna kandidatka podala nekdanja Fištravčeva podžupanja in mestna svetnica Melita Petelin. S podporo SD je v tekmo vstopila Alenka Iskra, stranka NSi pa je podprla mariborskega podžupana Zdravka Luketiča. Uroš Prikl (Desus) je na volitve vstopil s podporo stranke Desus. 

Kandidirali so še predsednik Mestnega Mladinskega sveta Maribor Matic Matjašič in Josip Rotar (Lista kolesarjev in pešcev). Mariborski župan si je želel postati tudi živalski aktivist Aleksander Kamenik (SAK), ki je uradno vložil kandidaturo za župana in mestni svet s podporo svoje stranke. S podporo Levice se je v boj podal Vlado Šega, kandidat Medgeneracijske stranke je bil Borut Ambrožič, na listi Zelenih Slovenije pa zastopan Rok Zalar.

Ptuj bo zagotovo dobil novega župana ali županjo

Ugibanj, kdo od ptujskih županskih kandidatov bo tekmec nekdanjega trikratnega župana Štefana Čelana v drugem krogu je konec – ob njem bo kandidatka SD Nuška Gajšek (28 odstotkov).

Le da gre Čelan v drugi krog z manj glasovi od nje (24,7 odstotka). »Drugi krog bo bolj prijazen in prijeten. Ne bom žalosten, če bo zmagala – tako kot sva sodelovala doslej, bova tudi naprej,« se je z drugim mestom sprijaznil Čelan. Gajškova pa poudarja svoje vodilo, da smo povezani ljudje močnejši in da je njen uspeh prinesla pozitivna in konstruktivna kampanja. O kandidatih je glasovalo 54 odstotkov Ptujčanov. 

Najbolj očiten poraz je doživela Lista za Ptuj sedanjega župana Mirana Senčarja, ki bo v naslednjem občinskem svetu šele peta, in ne več najmočnejša, kot je bilo doslej. In peti je bil po rezultatih tudi njen dosedanji poklicni podžupan Gorazd Orešek. Županovanje Mirana Senčarja, ki se je modro vnaprej odpovedal županski kandidaturi, se je občanom očitno zelo zamerilo. 

Blizu uvrstitvi v drugi krog je bil tudi Andrej Čuš, ki je kandidiral s podpisi volivcev in je zbral nekaj več kot 23 odstotkov glasov.



Ključno vprašanje, s katerimi so se med predvolilno kampanjo spopadali kandidati, je bilo predvsem, kako najstarejše slovensko mesto oživiti, pritegniti turiste, popestriti družabno življenje meščanov. Tudi nekoč veliki gospodarski subjekti na Ptuju in v njegovi okolici usihajo, mladi se odseljujejo, vsaj brezposelnost ni prevelika in občino še nekako rešuje pred črnim scenarijem.

Meglen in turoben dan se je sicer splazil tudi v razpoloženje ljudi in po mestu ni bilo čutiti nobene napetosti ali vsaj rahlega pričakovanja. Na volišča so ljudje kapljali po eden ali dva. Na nekaj voliščih so povedali, da je udeležba dopoldne podobna tisti na prejšnjih volitvah, torej bi po tej napovedi lahko pričakovali, da bo do konca dneva volil samo vsak drugi upravičenec, je poročal naš dopisnik s Ptuja Franc Milošič.

V Murski Soboti zmaga politike povezovanja – in starega župana

Na tokratnih lokalnih volitvah sta se za župana Mestne občine Murska Sobota potegovala le dva kandidata: Aleksander Jevšek (SD) in Bojan Petrijan (SDS). Pred njima je kup izzivov – od slabe demografske slike, razpadajoče infrastrukture ter visoke povprečne stopnje brezposelnosti, ki znaša nekaj čez 15 odstotkov; gre za najvišjo med slovenskimi mestnimi občinami.


Najslabše med mestnimi občinami je tudi demografsko gibanje, saj Murski Soboti še vedno upada število prebivalcev. Težava, s katero se bo moral spopasti nov župan, je tudi kakovost zraka, saj je Murska Sobota precej onesnažena s trdimi delci. Občina je na samem repu med vsemi občinami, ogroženimi s prašnimi delci PM10.

Presenečenj ni bilo. Aleksander Jevšek ostaja župan mestne občine Murska Sobota. To so potrdili že prvi delni neuradni podatki, saj so mu volivci namenili okoli 70 odstotkov glasov, protikandidatu Bojanu Petrijanu pa okoli 30 odstotkov. Jevšek je ocenil, da je to zmaga njihove politike povezovanja, Petrijan pa, da ljudje niso izbrali prihodnosti.

Potem ko je bilo jasno, da je močno zmagal, je Jevšek povedal, da v kampanji, ki je bila mogoče na videz nezanimiva in sta se potegovala za položaj župana dva kandidata, ni šlo toliko za položaj župana kot za dve politiki, ki sta se udarili.

»Ena, ki jo je zastopal protikandidat, je politika razdora, prepira, nemira in negotovosti, druga politika, ki jo zastopamo socialdemokrati in politika, ki je z mano, pa je politika optimizma, da se da tu marsikaj narediti,« je dejal Jevšek. Po njegovih besedah so to dokazali in bodo tako delali naprej. »To je politika optimizma, drznosti, neprepirljivosti, povezovanja in upam, da bomo v mestnem svetu dobili veliko glasov, da bomo lahko z drugimi strankami, ki razmišljajo podobno, to mesto, to občino, to regijo peljali naprej,« je poudaril.

Po njegovih besedah je Sobota postala regijsko središče, čemur ne more nihče oporekati, kar pa ne pomeni samo, da ima prevladujoč položaj, ampak so povezovalci regije v gospodarstvu, turizmu in drugod.

Petrijan je izid glasovanja pospremil z besedami, da ljudje niso izbrali prihodnosti, »ampak bodo imeli še naslednja štiri leta potrošniško naravnan vrh, ki bo še naprej skrbel za svoje elite«. To me sicer žalosti, a ljudje so tisti, ki izberejo, je dodal.

Predsednik stranke SD Dejan Židan, ki je izide volitev pričakal skupaj z Jevškom ter člani in podporniki stranke, je že ob oddaji glasu napovedal, da so njihova pričakovanja v Murski Soboti zelo pozitivna, ker da je v štirih letih naredila preboj in se veseli še nadaljnjih štirih let, ko bodo uresničili projekte, ki da so pripravljeni z izjemno dobrim županom.

Že izvoljeni župani na ptujskem območju

 
Vsaka četrta občina na ptujskem območju je sicer danes imela na volilnem listku le enega županskega kandidata – povsod so to bili dosedanji županja in župani. Tako so štirje kandidati dobili naslednji mandat že s prvim jutranjim glasom na volišču, saj jim je zadostoval za zmago en sam glas. Na Hajdini je tako ostal še naprej župan Stanko Glažar (SDS), Žetale bo še naprej vodil neodvisni Anton Butolen, Trnovsko vas Alojz Benko (SLS) in Majšperk Darinka Fakin (SLS).

Fakinova je povedala, da se po zagotovljeni zmagi ne počuti nič drugače kot prej. Tokrat je dobila še peto zaupanje, da vodi občino, in zadovoljna je, da je bil volilni čas kar miren. V svojem programu je na prvo mesto postavila ureditev industrijske cone, za katero že imajo dva vlagatelja. Z novim mandatom aktualnega župana pa se občina izogne vmesnemu mrtvemu teku ali uvajanju v županovanje, če se župan zamenja, poudarja Fakinova.

Od šestnajstih občin ptujskega območja pa na volilnih lističih ni bilo sedanjih županov na treh – ptujski Miran Senčar se po prvem mandatu ni več odločil za še eno kandidaturo; umaknil se je tudi Marko Maučič v Podlehniku, v občini Zavrč pa ni zaradi zdravstvenega stanja na seznamu Mirana Vuka. V obdobju, ko so drugi vlagali kandidature, so v Zavrču potrdili, da se je aktualnemu županu zdravje vendarle nekoliko izboljšalo, saj se je zbudil iz umetne kome, je poročal Franc Milošič.